zaščitena kmetija - pogoji za zaščito kmetije - lastništvo kmetijskih zemljišč
Določbo 2. člena ZDKG je glede pogoja, ki se nanaša na lastništvo, potrebno razlagati tako, da mora biti kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti največ dveh oseb, ki jih določa zakon. Pri tem je bistveno le, ali lastniška oziroma solastniška struktura ustreza pogojem glede obsega primerljivih kmetijskih površin.
ZKGZ člen 8, 9, 10. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2002 (2002) člen 3, 3/3, 8.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - odmera zborničnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka - članstvo zavezanca v drugih zbornicah - kmetijska zemljišča - solastninska pravica na nepremičnini
Zbornični prispevek se odmeri vsakemu (so)lastniku kmetijskega zemljišča samostojno od njegovega katastrskega dohodka. Članstva v Odvetniški zbornici pri odmeri prispevka ni mogoče upoštevati.
ZKGZ člen 4, 4/6, 8, 8/1, 9, 9/1, 9/1-1, 23, 23/1, 23/1-1, 23/2. ZDoh-2 člen 73. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-2, 171, 214. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2008 (2008) člen 2, 2/2.
zbornični prispevek - zbornični prispevek fizičnih oseb - odmera zborničnega prispevka - članstvo v zbornici - osnova za odmero - preizkus izpodbijane odločbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V obravnavanem primeru je sporna odmera zborničnega prispevka za leto 2008. Po določbi 2. odstavka 23. člena ZKGZ-UPB1 je osnova za zbornični prispevek A katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4 % od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 2.000,00 SIT. V odločbi organa prve stopnje ni mogoče preveriti osnove za odmero, zato odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Sodišče še dodaja, da iz določb 23. člena ZKZ izrecno ne izhaja, po katerem pravilu je treba reševati primere, ko si konkurirata na prvem mestu prednostnega vrstnega reda (1. točka 1. odstavka 23. člena) dva ali več solastnikov. To pa pomeni, da je prodajalec pri izbiri kupca v tem primeru prost (po analogiji z določbo 4. odstavka 23. člena, ki prodajalcu prepušča izbiro v primeru, ko si je več sprejemnikov ponudbe enakih v tem, da nihče ne uveljavlja predkupne pravice).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predhodno vprašanje
V okviru svoje pristojnosti po določbah ZKZ je upravni organ pri odločanju o odobritvi pravnega posla oziroma poslovanju s ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij, upravičen preveriti lastništvo prodajalca na način, kot se sicer izkazuje lastninska pravica, to je s podatki iz zemljiške knjige. Če stranke v postopku zatrjujejo, da je lastništvo drugačno, gre za civilnopravni spor, ki pa v upravnem postopku odobritve pravnega posla za odločitev v tem postopku ni predhodno vprašanje.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - zavrženje zahtevka - predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev predloga - primarni in eventualni zahtevek
Tožnik je svoja zahtevka postavil kot primarnega in eventualnega, kar pomeni, da je eventualni zahtevek (v tem primeru predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici) postavljen za primer, če organ primarnemu zahtevku ne bi sledil, kar pa se je tudi zgodilo v obravnavanem primeru, ko je prvostopni organ očitno presodil, da pogoji za ponovno obravnavanje vloge za odobritev pravnega posla niso podani, zaradi česar je sledil podrejeno postavljenemu zahtevku tožnika, da njegov predlog odstopi drugostopnemu drugostopnemu organu v obravnavo kot predlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Sodišče tako ugotavlja, da je odločitev v 1. točki izreka (sklep) sicer v nasprotju z določbo 1. točke 2. odstavka 237. člena ZUP in zato nezakonita, vendar pa ni presodilo, da se z njo posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, zaradi česar vanjo s sodbo ni poseglo, saj bi tako formalno in iz navedenih razlogov (po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP) tudi moglo biti odločeno, poleg tega pa je navedeni formalni odločitvi sledila še meritorna odločitev o tožnikovem eventualnem zahtevku in sicer pogoji za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici niso izpolnjeni, ker v konkretnem primeru materialni predpis ni bil očitno prekršen.
ZIZ člen 55, 55-7, 177, 182, 189, 189/3, 189/7. ZKZ člen 18, 18-3, 23.
odobritev pravnega posla - prodaja v postopku javne dražbe - namen zaščitene kmetije - delitev zaščitene kmetije - položaj predkupnega upravičenca - ugovori v postopku odobritve pravnega posla - izvršilno dejanje
Ugovori tožeče stranke, da je na parc. št. 526/1 pot do stanovanjske stavbe na parc. št. 523/4, kjer živi, in ji bo zaradi prodaje te parcele onemogočen dostop, pa niso ugovori, ki bi jih lahko uveljavljala v postopku odobritve pravnega posla. Po vsebini z njimi nasprotuje prodaji parcele kot takšni. Če naj bi bila ta parcela izvzeta iz izvršbe (177. člen ZIZ), je bil to njen ugovorni razlog zoper sklep o dovolitvi izvršbe (7. točka 55. člena ZIZ). Tak ugovor bi torej morala uveljavljati v sodnem izvršilnem postopku, v upravnem postopku odobritve pravnega posla pa z njim ne more biti uspešna.
Po presoji sodišča po zakonu, ki ureja postopek za ugotovitev, ali fizična oseba šteje za kmeta, tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa, ki bi ji dajal lastnost stranskega udeleženca v tej upravni zadevi (43. člen ZUP). V 24. členu ZKZ so zgolj določeni pogoji, ob katerih fizična oseba šteje za kmeta, in izpolnjevanje katerih mora fizična oseba, da organ tak njen status ugotovi, dokazati. Ta zakon ne daje opore za sodelovanje predkupnega upravičenca – konkurenta iz 23. člena ZKZ kot stranskega udeleženca v postopku za ugotovitev, ali kupec kot fizična oseba šteje za kmeta, saj se po določbah 24. člena ZKZ v tem postopku ne odloča o pravnih koristih predkupnih upravičencev. Iz tožnikovih navedb pa tudi ne izhaja, da bi se skliceval na drug predpis, iz katerega bi izhajalo, da v postopku po 24. členu ZKZ kot druga oseba varuje svoje pravne koristi. Če pa tožniku ne bi bilo mogoče priznati pravice, da se kot stranski udeleženec udeležuje postopka za ugotovitev, ali (druga) fizična oseba šteje za kmeta, ki bi ga reševal kot predhodno vprašanje pristojni organ v samostojnem, ločenem postopku, potem mu tudi ni mogoče priznati pravice uveljavljanja ugovorov v zvezi z rešitvijo tega vprašanja kot predhodnega v postopku za odobritev pravnega posla.
odobritev pravnega posla - prodaja več zemljiških kompleksov - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - solastnik
V obravnavanem primeru bi bil, glede na dejanske okoliščine primera, ko je tožnik kot kupec po določbah 23. člena ZKZ predkupni upravičenec, ki je po prednostnem vrstnem redu glede vseh prodajanih zemljiških kompleksov na prvem mestu (solastnik 1. točka 1. odstavka 23. člena ZKZ), rezultat enak, kot če bi uveljavljal predkupno pravico ob prodaji vsakega posameznega zemljiškega kompleksa.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Ker tožnik k vlogi za odobritev pravnega posla ni predložil kupoprodajne pogodbe, tega pa ni storil niti po pozivu organa, je organ pravilno ravnal, ko je vlogo tožnika po določbi 2. odstavka 67. člena ZUP zavrgel.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ. Kontrolna funkcija prometa s kmetijskimi zemljišči s tem ni opuščena, le izvaja jo v tem primeru sodišče.
odobritev pravnega posla - ničnost upravnega akta - potrdilo upravne enote, da odobritev pravnega posla ni potrebna
Potrdilo (izdano v skladu s 3. odstavkom 22. c člena ZKZ), da ni potrebna odobritev pravnega posla, katerega predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetije, ni upravni akt (odločba ali sklep), ki bi ga bilo mogoče izreči za ničnega.
ZUP člen 67, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4. ZKZ člen 20, 20/1, 22, 22/2.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla
Tožnik s ponudniki ni sklenil pravnega posla, čeprav je v vlogi za odobritev pravnega posla z dne 27. 9. 2006 izpolnil rubriko, kot da prilaga neoverjeno pogodbo.
ZDKG člen 2, 2/2, 3, 4, 4/8, 22. ZKZ člen 6, 18. ZD člen 145, 145/1. ZUP člen 126, 143, 144, 144/1, 144/1-2.
zaščitena kmetija - izločitev parcele - skupnost dedičev
Gre za zahtevek za preveritev pogojev za zaščito kmetije – tudi presoja pogojev glede ene parcele se opravi glede celotne gospodarske enote, ki predstavlja zaščiteno kmetijo.
Zakon o kmetijskih zemljiščih (1979) člen 80, 80/1, 89.
komasacija - dodelitev zemljišča - evidentiranost parcele v zemljiškem katastru
Tožena stranka je dodelila tožnici zemljišče oziroma parcelo, ki v zemljiškem katastru ni evidentirana in za katero v upravnih spisih tudi ni dovolj podatkov, ki so potrebni za evidentiranje novo nastale parcele v zemljiškem katastru. Ker je po 89. členu ZKZ predvideno izključno dodeljevanje zemljišč iz komasacijskega sklada, za dodeljeno parcelo pa ni dovolj podatkov, potrebnih za njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, in o tem, da tožena stranka z njo razpolaga, ostaja po presoji sodišče dejansko stanje v tem bistvenem delu nepopolno ugotovljeno.
Določba 152. člena ZUP ne rešuje vprašanja, ali je podlaga za odločanje drugega organa dokončna ali pravnomočna odločba, s katero je odločeno o predhodnem vprašanju. Po presoji sodišča je treba to določbo razlagati tako, da je podlaga za odločanje drugega organa upravna odločba, ki ji zakon priznava pravni učinek. ZDKG sicer ne določa, v katerem stadiju postopka pridobi pravni učinek odločbo o tem, ali se kmetija šteje za zaščiteno (peti odstavek 4. člena ZDKG), ampak je to vprašanje treba reševati ob upoštevanju določb ZUP. Po prvem odstavku 224. člena ZUP materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, nastopijo z njeno dokončnostjo.
ZUP člen 66. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (2006) člen 8, 8/2. Uredba o neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin (2005) člen 5, 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - površine v prahi - popolna vloga
Dejstvo, da je imel tožnik že ob vložitvi zahtevka namen površino zmulčiti, za odločitev ni pomembno. Uredba o poljščinah namreč uporabo površin v prahi, skladno z njenim namenom, zagotavlja s prepovedjo uporabe zemljišča za kmetijske namene, z izjemami, ki jih izrecno določa.
V zadevi ni sporno, da je tožnik za obvezno praho namenil 9,18 ha, da gre za zemljišče, posejano z lucerno in da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ni ekološko. Navedeno jasno izhaja iz tožnikovega zahtevka, podatki, ki jih je v zahtevku navedel, pa so skladni z dejanskim stanjem, ki ni sporno. Čim pa je tako, tožnik ne more z uspehom uveljavljati stališča, da gre za zahtevek, ki ni jasno postavljen.
ZDKG člen 2, 2/1, 3. 3/1, 4, 4/1, 4/8. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
zaščitena kmetija - ugotovitveni postopek
Glede na skrajšani ugotovitveni postopek organ prve stopnje ni ugotavljal, ali gre v obravnavanem primeru za gospodarsko celoto v smislu določb ZDKG. Šele ko bo pravilno in popolno ugotovljeno, ali nepremičnine v obeh katastrskih občinah predstavljajo takšno celoto, ki zahteva enotno obravnavanje v okviru zaščitene kmetije, bo mogoče glede spornih nepremičnin ugotoviti izpolnjevanje pogojev iz 2. čl. ZDKG.