Zakon o kmetijskih zemljiščih (1979) člen 80, 80/1, 89.
komasacija - dodelitev zemljišča - evidentiranost parcele v zemljiškem katastru
Tožena stranka je dodelila tožnici zemljišče oziroma parcelo, ki v zemljiškem katastru ni evidentirana in za katero v upravnih spisih tudi ni dovolj podatkov, ki so potrebni za evidentiranje novo nastale parcele v zemljiškem katastru. Ker je po 89. členu ZKZ predvideno izključno dodeljevanje zemljišč iz komasacijskega sklada, za dodeljeno parcelo pa ni dovolj podatkov, potrebnih za njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, in o tem, da tožena stranka z njo razpolaga, ostaja po presoji sodišče dejansko stanje v tem bistvenem delu nepopolno ugotovljeno.
Določba 152. člena ZUP ne rešuje vprašanja, ali je podlaga za odločanje drugega organa dokončna ali pravnomočna odločba, s katero je odločeno o predhodnem vprašanju. Po presoji sodišča je treba to določbo razlagati tako, da je podlaga za odločanje drugega organa upravna odločba, ki ji zakon priznava pravni učinek. ZDKG sicer ne določa, v katerem stadiju postopka pridobi pravni učinek odločbo o tem, ali se kmetija šteje za zaščiteno (peti odstavek 4. člena ZDKG), ampak je to vprašanje treba reševati ob upoštevanju določb ZUP. Po prvem odstavku 224. člena ZUP materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, nastopijo z njeno dokončnostjo.
ZUP člen 66. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (2006) člen 8, 8/2. Uredba o neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin (2005) člen 5, 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - površine v prahi - popolna vloga
Dejstvo, da je imel tožnik že ob vložitvi zahtevka namen površino zmulčiti, za odločitev ni pomembno. Uredba o poljščinah namreč uporabo površin v prahi, skladno z njenim namenom, zagotavlja s prepovedjo uporabe zemljišča za kmetijske namene, z izjemami, ki jih izrecno določa.
V zadevi ni sporno, da je tožnik za obvezno praho namenil 9,18 ha, da gre za zemljišče, posejano z lucerno in da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ni ekološko. Navedeno jasno izhaja iz tožnikovega zahtevka, podatki, ki jih je v zahtevku navedel, pa so skladni z dejanskim stanjem, ki ni sporno. Čim pa je tako, tožnik ne more z uspehom uveljavljati stališča, da gre za zahtevek, ki ni jasno postavljen.
ZDKG člen 2, 2/1, 3. 3/1, 4, 4/1, 4/8. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
zaščitena kmetija - ugotovitveni postopek
Glede na skrajšani ugotovitveni postopek organ prve stopnje ni ugotavljal, ali gre v obravnavanem primeru za gospodarsko celoto v smislu določb ZDKG. Šele ko bo pravilno in popolno ugotovljeno, ali nepremičnine v obeh katastrskih občinah predstavljajo takšno celoto, ki zahteva enotno obravnavanje v okviru zaščitene kmetije, bo mogoče glede spornih nepremičnin ugotoviti izpolnjevanje pogojev iz 2. čl. ZDKG.
stranka v postopku - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - obvestilo o postopku s ponudbo
V smislu določb ZKZ je izjava o sprejemu ponudbe pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih elementih sklada s ponudbo. V postopku odobritve pravnega posla je sprejemnik ponudbe stranka le, če je podal tako (pravilno in veljavno) pisno izjavo o sprejemu ponudbe.
Obvestilo, izdano po zaključku postopka s ponudbo, ima pravno naravo potrdila v smislu 180. člena ZUP; vendar organ v postopku odobritve pravnega posla nanj ni vezan kot na dokaz, pač pa lahko relevantna dejstva ugotavlja znova, če strankam pred izdajo obvestila ni bila dana možnost izjaviti se o odločilnih dejstvih.
Za pravilnost podatkov v ponudbi (to izhaja že iz določb 2. odstavka 20. člena ZKZ, ki zahteva obvezno vsebino in obliko ponudbe), tako da ti ustrezajo resničnim dejstvom, je dolžan upravni organ skrbeti po uradni dolžnosti, zaradi varovanja pravic strank in varstva javne koristi (7. člen ZUP), tako v postopku s ponudbo kot v postopku za odobritev pravnega posla.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Glede na določbo 1. odstavka 65. člena ZKZ, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišča približno enake skupne vrednosti, kot je vrednost vloženih zemljišč, daje zakon večjo težo vrednostnemu kriteriju kot površinskemu.
Rok 30 dni, ki je predpisan za sprejem ponudbe (od dneva objave ponudbe), je materialni prekluzivni rok, ki ga je dolžan upoštevati tako upravni organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla kot tudi vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče. Če navedeni rok ni spoštovan, pravnega posla ni mogoče odobriti, saj promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ.
Določbo 1. odstavka 21. člena ZKZ je po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da se sprejem ponudbe (pravilno) uveljavi tako, da tisti, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in da s pisno izjavo o sprejemu ponudbe seznani tudi upravno enoto, in sicer na način, da jo pošlje (priporočeno s povratnico) upravni enoti ali na način, da to izjavo na upravno enoto neposredno vloži. Ob taki razlagi pravnega pravila v citirani zakonski določbi pa vložitev pisne izjave o sprejemu ponudbe neposredno na upravni enoti lahko nadomesti le pošiljanje te izjave s priporočeno poštno pošiljko s povratnico upravni enoti, ne pa tudi ponudniku.
odtujitev zemljišča, ki spada v zaščiteno kmetijo - odobritev pravnega posla
Pri presojanju zakonskega pogoja iz 22. člena ZDKG, to je pogoja, ali posamezno naklonilo presega 2 % kmetijskih površin, je upravni organ nepravilno upošteval le kmetijska zemljišča, ne pa tudi gozdov, ki so prav tako del zaščitene kmetije, v katero sodi predmetno zemljišče.
Nepravilno je stališče tožnika, da je v zadevi podan zakonski dejanski stan iz 2. točke 2. odstavka 23. člena ZKZ, kar zatrjuje s tem, da navaja, da kmetijsko zemljišče, ki je predmet prodaje, obdeluje sam. Obdelovanje zemljišča, katerega promet je predmet odobritve po določbi 1. in 2. točke 2. odstavka 23. člena ZKZ, sploh ni pravno upoštevno.
Glede ugotovitve, ali je bila ponudba sprejeta, je po mnenju sodišča, ker ZKZ podrobnejših določil o tem nima, treba uporabiti določbe 28. in 29. člena OZ. V primeru, da odgovor na ponudbo sicer izraža sprejem, hkrati pa predlaga, naj se v nečem spremeni ali dopolni, se šteje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku.
Določba 1. odstavka 23. člena ZKZ, ki glede vprašanja prednostne pravice pri nakupu gozdov napotuje na ZG, narekuje organu, da tega uporabi kot specialni predpis, ki glede prednostne pravice pri nakupu gozda določa drugače kot ZKZ.
Pravilno je razlogovanje, da namenska raba zemljišč kot (nezazidanih) stavbnih, določena v prostorskih aktih (občine), ni ovira za vključitev teh zemljišč v sklop zaščitene kmetije, če oziroma dokler ta zemljišča predstavljajo del gospodarske celote in rabijo za redno kmetijsko proizvodnjo in povezane dejavnosti.
Iz določb ZKZ ne izhaja, da bi morali predkupni upravičenci pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije predkupno pravico uveljavljati že v izjavi o sprejemu ponudbe. Odločba, s katero je ugotovljeno, da je fizična oseba kmet v smislu ZKZ, je deklarativna odločba, ki pravno učinkuje ex tunc, od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek (ugotovljenega) pravnega stanja (statusa kmeta).
Sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča prodajalca zavezuje k temu, da s predkupnim upravičencem oziroma drugo osebo, ki je sprejela ponudbo, sklene prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, sprejemnik ponudbe pa s sprejemom ponudbe pridobi pravico zahtevati od lastnika sklenitev prodajne pogodbe s pogoji, danimi v ponudbi
Določba 21. člena ZKZ o pošiljatvi izjave o sprejemu ponudbe priporočeno s povratnico ponudniku je namenjena predvsem varovanju sprejemnika ponudbe, saj je povratnica dokument, s katerim lahko izkaže vročitev izjave o sprejemu ponudbe ponudniku, kar je pomembno za uveljavljanje njegove pravice do sklenitve pogodbe.
V obravnavanem primeru je sporno, ali je oddaja izjave o sprejemu ponudbe zgolj priporočeno brez povratnice takšna nepravilnost, ki bi lahko vplivala na pravilen sprejem ponudbe. Po presoji sodišča je treba šteti, da je bila v konkretnem primeru izjava o sprejemu ponudbe oddana pravilno oziroma da nepravilnost ni taka, da bi lahko vplivala na odločitev. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi bila v nasprotju z namenom zakona oziroma te določbe, ki je v tem, da se zagotovi transparentnost vlaganja izjav o sprejemu ponudb za nakup kmetijskega zemljišča ter da sprejemnik ponudbe lahko izkaže, da in kdaj sta prodajalec in upravna enota prejela njegovo izjavo o sprejemu ponudbe.
Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da gre v primeru 23. člena ZKZ za izločitvene kriterije, ki jih je potrebno ugotavljati po vrsti, kot so navedeni v zakonu, in je metoda javne dražbe v primeru prodaje stvarnega premoženja države upravičena šele, če so posamezni predkupni upravičenci izenačeni tudi na podlagi kriterijev 1. in 2. točke 2. odstavka 23. člena ZKZ.
ZKZ člen 21/1, 19, 19/2, 19/3, 21/1, 19, 19/2, 19/3.
pisna izjava o sprejemu ponudbe - odobritev pravnega posla
Nobenega dvoma torej ni, da mora kupec v primeru, če pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošilja po pošti, to izjavo poslati tako upravni enoti, kot tudi prodajalcu in to priporočeno s povratnico. Sprejem ponudbe je del sklenitve pogodbe, torej prometa s kmetijskim zemljiščem. Način sprejema ponudbe je natančno predpisan v ZKZ, zato se navedena določba 2. odstavka 19. člena ZKZ nanaša tudi nanj. Pravni posel ni potekal v skladu z določbami ZKZ, ker tožeča stranka pisne izjave o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča prodajalcem ni dostavila priporočeno s povratnico.