Tudi, če so določene parcele po prostorskem aktu uvrščene med nezazidana stavbna zemljišča, je treba pri ugotavljanju, ali te parcele sestavljajo zaščiteno kmetijo, uporabiti določbe 6. člena ZKZ.
Glede na to, da tožnik v tožbi zatrjuje, da je izpodbijana odločba o odobritvi pravnega posla nezakonita, in predlaga spremembo odločitve, z zahtevo za začasno odredbo pa skuša zavarovati učinkovitost morebitne ugodilne sodbe in glede na to, da tožnik predlaga tako začasno ureditev stanja, kot naj bi po vsebini bila vsebovana v pravnomočni sodbi sodišča, mora biti začasnost odločitve (v začasni odredbi) utemeljena na verjetnosti njene stalnosti.
promet s kmetijskimi zemljišči - stvarni vložek - kmetijsko zemljišče kot stvarni vložek - kmetijsko zemljišče
Tudi v primeru vložitve kmetijskega zemljišča kot stvarnega vložka v gospodarsko družbo gre po mnenju sodišča za promet s kmetijskimi zemljišči po ZKZ, saj prihaja do sprememb lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.
V postopku odločanja o zahtevi za odobritev pravnega posla je potrebno ugotoviti, ali sta že v času podaje pisne izjave o sprejemu ponudbe tožnica in ponudnik, s katerim je bil pravni posel sklenjen, izpolnjevala pogoje, ki so za kmeta fizično osebo določeni v 24. členu ZKZ-UPB1.
ZD člen 132, 145, 132, 145. ZUS-1 člen 64, 105, 64, 105.
kršitev pravil postopka - zahtevek stranke - formalne pomanjkljivosti vloge
Kot zakoniti dedič prvega dednega reda je bil tožnik v času vložitve vloge za dodelitev podpore skupaj z ostalimi sodediči eden izmed skupnih lastnikov obravnavane parcele. Sodišče poudarja, da so sodediči v nerazdelni, kolektivni skupnosti in morajo nastopati skupaj kot celota, zato potrebujejo za vsak ukrep uprave in razpolaganja soglasje sodedičev. Po mnenju sodišča bi bilo potrebno določila pogodbe o zakupu kmetijskih zemljišč, ki jo je tožnik sklenil z ostalimi sodediči, glede na določbe 132. člena in 145. člena Zakona o dedovanju, razlagati kot tožniku dano soglasje vseh pravnih naslednikov - dedičev po pokojnem A.A. za obnovo sadovnjaka na obravnavani parceli. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru zato ni mogoče uporabiti določbe 67. člena ZUP in na njeni podlagi vloge tožnika zavreči, saj vloga nima zatrjevanih formalnih pomanjkljivosti, ki bi toženi stranki preprečevale postopek dodeljevanja podpore za izvedeno obnovo sadovnjakov.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica
Tretji odstavek 47. člena ZG, ki ureja prednostno pravico pri nakupu gozdov, ki jih 1. in 2. odstavek tega člena ne zajemata, med lastniki mejaši ne izključuje države kot predkupne upravičenke.
ZD člen 132, 145, 132, 145. ZDKG člen 4/7, 2, 4, 4/1, 4/7, 2, 4, 4/1.
status zaščitene kmetije
Upravna enota po uradni dolžnosti, ob upoštevanju določb 2. člena ZDKG, določi z upravno odločbo zaščiteno kmetijo, pri tem pa uporabi podatke iz zemljiške knjige glede lastništva in obsega zaščitene kmetije, glede višine katastrskega dohodka pa podatke iz zemljiškega katastra. Na predlog lastnika, ne pa tudi posameznega dediča, ki do delitve dediščine upravlja in razpolaga z dediščino skupno z ostalimi dediči (1. odstavek 145. člena ZD), pa upravna enota v upravnem postopku preveri, če kmetija še izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, ne pa, da se določi zaščiteno kmetijo.
Opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti zakon izvaja kot zakonito domnevo iz dejstev lastništva kmetijskih zemljišč in doseganja katastrskega dohodka iz teh zemljišč. Stranka pa lahko dokazuje, da je opravljanje te dejavnosti na podlagi pravnega naslova prepustila drugemu.
Pogoji, da se kmetija šteje za zaščiteno, so določeni v 2. členu ZDKG in sicer, da gre za kmetijsko oziroma kmetijsko-gozdarsko gospodarsko enoto, ki ima predpisan obseg primerljivih površin in je v lasti največ dveh oseb, ki sta med seboj v predpisanem razmerju. Drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - zakupnik kot predkupni upravičenec - promet s kmetijskimi zemljišči
Zakup kmetijskih zemljišč kot razlog za predkupno pravico pri nakupu teh zemljišč se izkazuje s pisno zakupno, sklenjeno v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih.
ZDKG člen 22, 22/3, 22, 22/3. ZKZ člen 18, 18, 18.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči
V konkurenci dokazil, lokacijske informacije in odločbe katastra, ki izkazuje vrsto rabe, se je organ dolžan opreti na odločbo katastra, ki vodi uradno evidenco o dejanski vrsti rabe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Odobritev pravnega posla ni bila upravna stvar le za postopke, ki so se začeli in končali v času pravne praznine - glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-266/98.
Za zaščito kmetije ZDKG ni določil kriterija stroge medsebojne povezanosti posameznih zemljišč in so torej lahko posamezna zemljišča med seboj ločena in oddaljena, vendar tako, da je še mogoče šteti, da gre za celoto kmetijskih zemljišč in gozdov. Takšna kmetijsko gospodarska celota je v obravnavanem primeru po mnenju sodišča zagotovljena, saj gre za smiselno zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč, znotraj katerih ni mogoče govoriti o razdrobljenosti parcel, njihova oddaljenost pa ni takšna, da ne bi bila obvladljiva in še vedno omogoča skupno kmetijsko gospodarjenje. Obravnavana kmetijska zemljišča predstavljajo krajevnim razmeram primerno gospodarsko enoto - zaščiteno kmetijo.
pogoji za zaščito kmetije - stranka v postopku - zaščitena kmetija
Predlog za preveritev pogojev za zaščito kmetije lahko vloži lastnik; če je kmetija še predmet zapuščinskega postopka, je predlagatelj lahko vsak dedič.
Odločba o ugotovitvi izpolnjevanja pogojev za zaščiteno kmetijo, izdana zaradi potreb zapuščinskega postopka, mora kot pravno relevantno izrecno upoštevati lastninsko stanje na dan zapustnikove smrti, kot izhaja iz uradnih podatkov zemljiške knjige.
ZDKG člen 4, 4/8, 4, 4/8. ZUP člen 129, 129/1-4, 129, 129/1-4.
status zaščitene kmetije
Zatrjevanja o nepravilni uporabi materialnega prava niso podlaga za začetek novega upravnega postopka za ugotovitev statusa zaščitene kmetije, o katerem je organ že odločal, če se ne spremeni tudi dejanska podlaga.
Organ prve stopnje je pri določitvi predkupnega upravičenca uporabil določbe ZKZ na podlagi ugotovitve, da se skupaj prodajajo kmetijska in gozdna zemljišča. Kot celota pa se lahko zemljišča obravnavajo le, če se jih šteje za kmetijo, torej kot smiselno zaokroženo gospodarsko celoto.
Prvostopni organ je zato (ob prej navedenih nespornih okoliščinah) bistveno kršil določbe upravnega postopka (1. in 2. odstavek 229. člena ZUP), ko je tožničino vlogo z dne 4.10.2002 po izteku rokov iz 2. odstavka 229. člena ZUP obravnaval kot pritožbo, namesto da bi jo obravnaval kot predlog za obnovo postopka in ugotavljal procesne predpostavke za obnovo postopka. Utemeljena pa je tudi vrnitev zadeve prvostopnemu organu v ponovno odločanje, ker je v skladu z 2. odstavkom 266. člena ZUP za odločanje o predlogu za obnovo postopka pristojen tisti upravni organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog nanaša.
Dohodke iz gozdarske dejavnosti ni mogoče šteti med dohodke iz kmetijske dejavnosti glede na standardno klasificirajo dejavnosti, saj se med slednje uvrščajo le dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom.