kmetijsko zemljišče - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba
Tožnik v tožbi priznava, da se na kmetijskem zemljišču nahajajo predmeti, ki pa po njegovem v ničemer ne motijo opravljanja kmetijske dejavnosti. Da tožnik izpolnjuje pogoje za opravljanje čebelarske dejavnosti, med strankama ni sporno. Vendar pa sodišče v zvezi z navedenim pojasnjuje, da za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe ni relevantno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izvajanje kmetijske (konkretno čebelarske) dejavnosti. Bistveno je, da postavljeni predmeti pomenijo negospodarno ravnanje s kmetijskim zemljiščem oziroma degradirajo oziroma drugače negativno posegajo v rodovitno zemljo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - inšpekcijska odločba - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev objekta - čebelnjak - nedovoljena gradnja - občinski prostorski akti - lokacijska informacija - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt
Tožnik je v postopku pred prvostopenjskim organom med drugim navajal, da naj bi objekt zgradil leta 2016, bolj natančno pa se to ni razčistilo, čeprav je lahko pomembno glede na to, da so bile prav v navedenem letu sprejete spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega akta, ki so bile uveljavljene 12. 4. 2016, pred tem pa so bili pogoji za gradnjo kmetijskih objektov na obravnavanem območju (lahko) drugačni. Zato bi bilo treba v izpodbijani odločbi ugotoviti, kdaj je bil sporni objekt postavljen. Pri čemer sodišče - kot je navedlo že v sodbi III U 255/2019 z dne 10. 3. 2022 - dodaja, da v primeru, ko ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bila gradnja izvršena po uveljavitvi za stranko neugodne spremembe OPN, ki je lahko pomembna, treba v korist stranke uporabiti pred tem veljavno materialnopravno podlago.
inšpekcijski postopek - kmetijsko zemljišče - ukrep kmetijskega inšpektorja - oglasni pano - oglaševanje - nenamenska raba - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Upravni organ odločitve ni sprejel na podlagi presoje, da tožnikov poseg pomeni gradnjo objekta, ki je neskladen s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi in ga mora zato tožnik odstraniti, marveč je svojo odločitev sprejel na podlagi ugotovitev, da je obravnavana kovinska konstrukcija za oglaševanje namenjena oglaševanju in ne v kmetijske namene. Za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve je namreč relevantno zgolj dejstvo ali se predmetna kovinska konstrukcija za oglaševanje uporablja za kmetijske namene.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmetijska organizacija
Predkupni upravičenec po 5. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ sta lahko le kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Iz navedene zakonske določbe jasno izhaja, da statusa predkupne upravičenke pri nakupu posameznega kmetijskega zemljišča torej nima vsaka kmetijska organizacija, temveč le tista, ki ji je to zemljišče za opravljanje njene kmetijske dejavnosti potrebno. Če bi namreč zakonodajalec v ZKZ želel določiti, da je pri nakupu posameznega kmetijskega zemljišča predkupna upravičenka vsaka kmetijska organizacija (brez določitve še nadaljnjega pogoja v drugem delu povedi te določbe), bi to tudi storil.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - dohodek iz kmetijske dejavnosti - obrazložitev odločbe - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - paketna prodaja
Prodajalka v ponudbi ni izrecno navedla, da želi obe zemljišči prodati skupaj, kot celoto (paketna ponudba). Da bi prodajalka prodajo zemljišč pogojevala v kompleksu, pa ne izhaja niti posredno iz drugih okoliščin zadeve. Prodajalka namreč v ponudi ni navedla skupne prodajne cene za obe zemljišči (navedla je zgolj ceno za m² posameznega zemljišča), zemljišči pa tudi sicer ne ležita drug ob drugem in torej tudi v naravi ne predstavljata kompleksa, ki bi ga bilo smotrno (da se ohrani zaokroženost kmetijskih zemljišč) prodati zgolj enemu kupcu. Ker ponudbe prodajalke tako ni mogoče šteti za „paketno“, je upravni organ tudi po presoji sodišča pravilno štel, da sta bili v postopku dani dve ločeni ponudbi (za vsako od zemljišč posebej), in da sta tudi oba interesenta za nakup podala v postopku dve ločeni izjavi o sprejemu vsake od ponudb posebej.
Za sosednji zemljišči v smislu določbe 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ je mogoče praviloma (če med zemljišči ni dostopne ceste ali poti) šteti le zemljišči, ki druga na drugo mejita, kar pomeni, da se meje zemljišč dotikajo. Le pri zemljiščih, ki so v takšni neposredni bližini, se namreč z nakupom lahko zagotavlja smotrnejša in bolj ekonomična kmetijska pridelava.
Po sodni praksi je za presojo višine dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti ključna vrednost kmetijskih pridelkov in prejetih kmetijskih denarnih pomoči (subvencij) in ne (zgolj) dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki ga npr. izkazujejo davčne odločbe oziroma davčne evidence, ki zgolj na splošno ali pavšalno ocenjujejo vrednost dohodka iz kmetijske dejavnosti in niso nujno izkaz resničnega dejanskega stanja o vrednosti kmetijske proizvodnje v posameznem letu.
Svoje ugotovitve o višini dohodka iz posameznih virov kmeta, ki mu kmetijska dejavnost ne predstavlja edine dejavnosti, mora upravni organ v obrazložitvi odločbe natančno pojasniti. Navesti mora dokaze, na podlagi katerih je ugotavljal dohodek iz posameznega vira oziroma dejavnosti, pa tudi skupno višino dohodka iz naslova kmetijstva in drugih dejavnosti (npr. iz naslova zaposlitve), nato pa mora s tehtanjem teh prihodkov po višini odgovoriti na vprašanje, kateri od dohodkov kmetu v konkretnem primeru pomeni poglavitni vir preživljanja.
Upravna organa zgolj splošno povzemata posamezna stališča pravne doktrine (v zvezi z določbami 43., 27. in 28. člena SPZ), da je za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem pogoj dobroverna lastniška posest, ki mora temeljiti na veljavnem pravnem naslovu, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice, da je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je stvar njegova ipd., ne da bi utemeljila, zakaj ti pogoji v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, oziroma kaj konkretno iz predloženih listin v zvezi s pogoji za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ne izhaja, pa bi moralo. Sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
odobritev pravnega posla - kmetijsko zemljišče - predkupni upravičenec - kmet mejaš - kmetijska organizacija - stroški stranke z interesom
ZKZ pojmovno ločuje kmeta in kmetijsko organizacijo. Kdo je kmet v smislu določb ZKZ, je določeno v prvem do tretjem odstavku 24. člena ZKZ, kaj je kmetijska organizacija, pa v petem odstavku 24. člena ZKZ. Glede na jasno zakonsko določbo, ki glede na precizno dikcijo ne dopušča drugačne jezikovne razlage in s tem tudi uporabe drugih razlagalnih metod predpisa, 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se lahko nanaša tudi na kmetijsko organizacijo kot „mejaša“ zemljišča, ki je naprodaj.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - načelo zaslišanja stranke v postopku - ustna obravnava - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - izbira prodajalca
V luči pomena ustne obravnave bi moral upravni organ na prvi stopnji na ustni obravnavi ugotoviti vsa za odločitev relevantna dejstva in strankam omogočiti, da se o njih na ustni obravnavi tudi izjavijo. Prav temu (neposrednemu in ustnemu obravnavanju vseh odprtih vidikov konkretne zadeve) je namreč obravnava namenjena. Navedeno pomeni, da bi moral tudi prodajalec kmetijskega zemljišča ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, izjavo po 3. točki drugega odstavka 23. člena ZKZ o tem, komu želi prodati zemljišča, podati na ustni obravnavi potem, ko je seznanjen z ugotovitvijo organa o prednostnem vrstnem redu predkupnih upravičencev in o tem, med katerimi predkupnimi upravičenci glede na vrstni red iz 23. člena ZKZ lahko opravi izbiro.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica
Primarna intenca ZKZ pri prometu s kmetijskimi zemljišči je, da prednostno upravičenje, da postane lastnik kmetijskih zemljišč, pridobi oseba, ki bo dejansko uporabljala kmetijska zemljišča za opravljanje kmetijske dejavnosti oziroma, da bo zagotovljena njihova čim boljša izraba za kmetijske namene. Zato je promet s kmetijskimi zemljišči deloma omejen in mogoč le v skladu s pravili, ki jih določa ZKZ.
Predmet odobritve po določbah ZKZ je v civilnopravnem smislu že sklenjen zavezovalni posel (22. člen ZKZ), odobritev upravnega organa pa je eden od (dodatnih) pogojev za njegov veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla. V postopku za njeno izdajo pa se obravnavajo za to predvidena vsebinska vprašanja (tretji odstavek 19. člena ZKZ), ki se nanašajo na pogoje za veljavnost že sklenjenega pravnega posla. Upravni organ tako v postopku po 22. členu ZKZ lahko odobri le pravni posel, ki je bil veljaven že ob njegovi sklenitvi. Odobritev pravnega posla zato pomeni le ugotovitev o izpolnjenosti predpisanih pogojev za veljavnost zavezovalnega pravnega posla. Odobritev ne pomeni (tudi) ugotovitve, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost, niti da ima prodajalec razpolagalno upravičenje, ki je potrebno za veljaven prenos lastninske pravice.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupni upravičenec - status kmeta
V kolikor bi posameznik, ki mu je podeljen status kmeta, moral ob vsakem nakupu zemljišča zgolj zaradi starosti izdane odločbe izkazovati svoj status z dohodkom iz kmetijske dejavnosti za leto pred predvidenim nakupom zemljišča, bi navedeno pomenilo, da bi lahko takšno postopanje pripeljalo do absurdne situacije, ko bi kmet, ki bi zaradi slabe letine v letu pred nakupom zemljišča, dosegal nižji odhodek od 2/3 povprečne plače v RS, izgubil status kmeta, (upoštevan samo za postopek nakupa) zgolj zaradi tega dejstva. Presoja ponovnih pogojev ali je posameznik kmet (zaradi nedoseganja dohodka v višini 2/3 povprečne plače v RS, v postopku nakupa zemljišča) po tem, ko je posamezniku že podeljen status kmeta), v vsakem postopku nakupa zemljišča, po oceni sodišča ni dopustna in odločitev tožene stranke ni zakonsko skladna, saj zakon tovrstnega pogoja ne določa.
Zakonski pogoj pri uveljavljanju prednostnega upravičenja je zgolj, da oseba izkaže status kmeta, ki ga je tožnik s predloženo odločbo izkazal, ne določa pa, kot zmotno izhaja iz obrazložitve organa druge stopnje, da tožnik statusa kmeta ne izpolnjuje, ker ne dosega dohodka predpisanega v ZKZ v višini 14.849,60 EUR. V tem postopku se namreč ni na novo ugotavljalo ali izdajalo odločbe o statusu kmeta, pri kateri bi takšna presoja bila upravičena. Dohodek iz kmetijstva bi bil dolžan organ upoštevati v kolikor bi za posameznika na novo odločal o statusu kmeta. Kolikor pa gre za že obstoječo odločbo, pa upravni organ pri nakupu zemljišča nima pravice presojati ustvarjenega dohodka, temveč zgolj dejstvo ali je posameznik sploh še kmet.
Zgolj v primeru dvoma ali je posameznik res kmet (torej ali se res še ukvarja s kmetijsko dejavnostjo), dopušča odločitev upravnega organa v tej smeri, kar pa ne pomeni, da se vsakokrat znova v vsakem postopku nakupa zemljišča ugotavljajo pogoji za status kmeta, kot bi se ugotavljali, če bi posameznik na novo zaprosil, za dodelitev statusa kmeta. Dvom nastopi zgolj, če se za osebo, ki ji je podeljen status kmeta izkaže dvom, da se več ne ukvarja s kmetijstvom in ne, če ne dosega pričakovanega pomembnega dohodka, ki znaša 2/3 povprečne plače v RS.
promet s kmetijskimi zemljišči - solastnik kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - pravna praznina
Položaj konkurirajočih si dveh solastnikov, ki predstavlja položaj z enako močno pravico do predkupnega upravičenja (iz 1. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ), je podoben položaju konkurirajočih si dveh kmetov iz 2. ali 4. točke istega odstavka. Pri prodaji je zato treba upoštevati voljo prodajalca, če ni mogoče določiti predkupnega upravičenca oziroma če si predkupna upravičenca konkurirata z enako močno pravico.
Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena ZKZ, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 22. člena ZKZ).3 Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla (drugi odstavek 22. člena ZKZ).
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega zakona
Pri ugotavljanju dejanskega stanja bi po presoji sodišča navedeno odločbo inšpekcijski organ moral upoštevati, saj se je z njo dejansko stanje spremenilo, kot to pravilno ugovarja tožnik. Pritožbeni organ v obrazložitvi odločbe napačno navaja, da ugotovitev prvostopenjskega organa iz ogleda z dne 17. 11. 2020 tožnik ne izpodbija, saj tožnik z navedbami, da je UE Domžale legalizirala sporni objekt, vsebinsko izpodbija ugotovitve inšpekcijskega organa ob ogledu. Ker je bilo po presoji sodišča dejansko stanje ob ogledu 17. 11. 2010 napačno ugotovljeno, je bilo posledično tudi materialno pravo napačno uporabljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - območje natura 2000
V zadevi tako ni sporno, da so na delu kmetijska zemljišča, ki je v lasti tožnice, opravljeni posegi in sicer so postavljeni manjša lesena konstrukcija, betonski žar, leseni nadstrešek, manjša lesena lopa in betonski točkovni temelji, počitniška prikolica in betonski tlakovci ter zasejane smreke, kar tudi po presoji sodišča ni skladno z uporabo kmetijskega zemljišča po ZKZ za namene kmetijske proizvodnje, kar sta upravni organ prve stopnje in toženka argumentirano pojasnila. Tožnica pa drugačnih dokazil ne ponudi.
kmetijska zemljišča - predkupna pravica - odobritev pravnega posla - zakup - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - vpis v zemljiško knjigo - zakupna pogodba
Nevknjižena najemna oz. zakupna pogodba v zemljiško knjigo sicer po sodni praksi ni razlog, da najemno oz. zakupno razmerje ne obstaja, vendar pa sodišče ugotavlja, da za tako nevknjiženo zakupno pogodbo ne more veljati režim za prednostne upravičence pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Vsakršen zakup nima glede uveljavljanja prednostne pravice nakupa takih pravnih učinkov, kot jih ima zakup po določbah ZKZ. Zato je bistveno, da se ugotovi, ali je bila med strankama sklenjena zakupna pogodba po določbah ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - domik - javna dražba - odobritev pravnega posla - izvršilni postopek
V času izdaje izpodbijane odločbe je bil prvostopenjski organ na podlagi takrat veljavnih določb 25. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 19. člena ZKZ dolžan preveriti le, ali so izpolnjeni pogoji iz takrat veljavnega 18. člena ZKZ (glede zaščitene kmetije). Kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče v povezavi z javno dražbo za prodajo navedene nepremičnine, v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem na podlagi 25. člena ZKZ, ni mogoče uveljavljati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - vsebina ponudbe
Ponudba prodajalke ni vsebovala pogoja, da se obe nepremičnini prodata v paketu. Prodajalka je v ponudbi določila ceno za vsako nepremičnino posebej, pod drugimi prodajnimi pogoji pa je označila le, da so stroški parcelacije 400,00 EUR. Dejstvo, da je oddala le en obrazec ponudbe, ne kaže na njeno voljo, da se prodata obe zemljišči skupaj. Na takšno voljo ne kaže niti dejstvo, da je prej označeni ceni za posamezno nepremičnino seštela in navedla skupno. Tako izražena ponudba (glede na okoliščine iz ponudbe, ki jih je sodišče izpostavilo) ne omogoča sklepa, da gre za paketno ponudbo. Volja prodajalca mora izhajati iz ponudbe