Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena ZKZ, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 22. člena ZKZ).3 Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla (drugi odstavek 22. člena ZKZ).
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega zakona
Pri ugotavljanju dejanskega stanja bi po presoji sodišča navedeno odločbo inšpekcijski organ moral upoštevati, saj se je z njo dejansko stanje spremenilo, kot to pravilno ugovarja tožnik. Pritožbeni organ v obrazložitvi odločbe napačno navaja, da ugotovitev prvostopenjskega organa iz ogleda z dne 17. 11. 2020 tožnik ne izpodbija, saj tožnik z navedbami, da je UE Domžale legalizirala sporni objekt, vsebinsko izpodbija ugotovitve inšpekcijskega organa ob ogledu. Ker je bilo po presoji sodišča dejansko stanje ob ogledu 17. 11. 2010 napačno ugotovljeno, je bilo posledično tudi materialno pravo napačno uporabljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - območje natura 2000
V zadevi tako ni sporno, da so na delu kmetijska zemljišča, ki je v lasti tožnice, opravljeni posegi in sicer so postavljeni manjša lesena konstrukcija, betonski žar, leseni nadstrešek, manjša lesena lopa in betonski točkovni temelji, počitniška prikolica in betonski tlakovci ter zasejane smreke, kar tudi po presoji sodišča ni skladno z uporabo kmetijskega zemljišča po ZKZ za namene kmetijske proizvodnje, kar sta upravni organ prve stopnje in toženka argumentirano pojasnila. Tožnica pa drugačnih dokazil ne ponudi.
kmetijska zemljišča - predkupna pravica - odobritev pravnega posla - zakup - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - vpis v zemljiško knjigo - zakupna pogodba
Nevknjižena najemna oz. zakupna pogodba v zemljiško knjigo sicer po sodni praksi ni razlog, da najemno oz. zakupno razmerje ne obstaja, vendar pa sodišče ugotavlja, da za tako nevknjiženo zakupno pogodbo ne more veljati režim za prednostne upravičence pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Vsakršen zakup nima glede uveljavljanja prednostne pravice nakupa takih pravnih učinkov, kot jih ima zakup po določbah ZKZ. Zato je bistveno, da se ugotovi, ali je bila med strankama sklenjena zakupna pogodba po določbah ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - domik - javna dražba - odobritev pravnega posla - izvršilni postopek
V času izdaje izpodbijane odločbe je bil prvostopenjski organ na podlagi takrat veljavnih določb 25. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 19. člena ZKZ dolžan preveriti le, ali so izpolnjeni pogoji iz takrat veljavnega 18. člena ZKZ (glede zaščitene kmetije). Kršitev, ki naj bi jih zagrešilo sodišče v povezavi z javno dražbo za prodajo navedene nepremičnine, v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem na podlagi 25. člena ZKZ, ni mogoče uveljavljati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - vsebina ponudbe
Ponudba prodajalke ni vsebovala pogoja, da se obe nepremičnini prodata v paketu. Prodajalka je v ponudbi določila ceno za vsako nepremičnino posebej, pod drugimi prodajnimi pogoji pa je označila le, da so stroški parcelacije 400,00 EUR. Dejstvo, da je oddala le en obrazec ponudbe, ne kaže na njeno voljo, da se prodata obe zemljišči skupaj. Na takšno voljo ne kaže niti dejstvo, da je prej označeni ceni za posamezno nepremičnino seštela in navedla skupno. Tako izražena ponudba (glede na okoliščine iz ponudbe, ki jih je sodišče izpostavilo) ne omogoča sklepa, da gre za paketno ponudbo. Volja prodajalca mora izhajati iz ponudbe
ZG člen 47, 47/10. ZUP člen 147, 147/1. DZ člen 66, 67, 68, 69.
gozd - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - skupna lastnina - skupno premoženje zakoncev - predhodno vprašanje
Ker tožnik ni dokazal drugače, velja, da se zakonec G. G. strinja s tem, da je ponudbo sprejela njegova žena C. C. Skupno premoženje zakoncev pripade obema zakoncema skupaj, ne glede na to, kdo od njiju sklene pravni posel za pridobitev. Zato za uveljavljanje predkupne pravice tudi ni pogoj, da ponudbo sprejmeta oba.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 24, 24/2. ZUP člen 139, 139/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti - ugotovitveni postopek - načelo materialne resnice
Že iz besedila drugega odstavka 24. člena ZKZ v delu, kjer je opredeljeno, kaj se šteje kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti po tem zakonu, izhaja, da zakon pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti izhaja iz vrednosti kmetijskih pridelkov. Vrednost pridelkov pa vključuje poleg na trgu prodanih pridelkov tudi pridelke za domačo porabo in za nadaljnjo obdelavo.
Upravni organ, ki je odločal o priznanju statusa kmeta stranke z interesom C. C., je očitno po prejetju vloge (poleg dejstev iz same vloge in priloženih dokazil k vlogi) sam ugotavljal še dejstva, za katera je menil, da so relevantna v zadevi, sledeč relevantni materialnopravni določbi, in po tem, ko je presodil, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno, na tej podlagi tudi odločil. S tem po oceni sodišča ni bilo preseženo pooblastilo, ki ga organu daje prvi odstavek 139. člena ZUP.
ZKZ člen 19, 19/3, 25. ZIZ člen 189, 189/6, 189/7.
odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - pogoji za odobritev pravnega posla - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - ugovori v postopku odobritve pravnega posla
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnega ZKZ najugodnejšega ponudnika napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ta je tako tudi storil, sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (šesti odstavek 189. člena ZIZ), torej v postopku izvršbe pred pristojnim rednim sodiščem.
ZSKZ člen 14, 16, 16/1, 16/7. ZUP člen 179. ZUreP-2 člen 260.
namenska raba prostora - potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Predlagatelj je ob oblikovanju ZKSZ na več mestih izpostavil nujnost celovite lastninske preobrazbe na področju kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta cilj je zasledoval (tudi) s sprejemom Navodila. Sodna praksa pa je že oblikovala stališče, da so sodišča pri odločanju vezana na Navodilo kot podzakonski predpis. Naslovno sodišče zato nima pomislekov, da so občine (in druge pravne osebe) dolžne posredovati podatke, pomembne za prenos zemljišč, s katerimi so upravljale, na tožečo stranko. Mednje pa sodi informacija o namenski rabi na določen pretekli dan.
Potrdilo o namenski rabi prostora zasleduje namen informiranja: posamezniku oziroma pravni osebi zagotavlja, da se seznani z namensko rabo prostora. Ne gre prezreti še, da je uvrščen v poglavje, naslovljeno „Informacije s področja urejanja prostora“. Tako jezikovna, logična in sistematična razlaga pripeljejo do istega pomena: potrdilo posreduje podatek o namenski rabi zemljišča, kot jo določa OPN.
„Pretežnostnega merila“, po katerem naj bi imel večji interes in s tem pravico do nakupa tisti kmet, ki ima v lasti večjo površino mejnih parcel namreč zakon ne določa. Nasprotno, po zakonskih določbah površina zemljišča, s katero sprejemnik ponudbe, ki je kmet, meji na zemljišče, ki je na prodaj, ni pravno relevantna.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2, 2/1. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/5, 4. ZKZ člen 27, 27/6.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - izbira zakupnika kmetijskih zemljišč - obvestilo o izbiri - tožba v upravnem sporu - dovoljenost tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja - upravljanje nepremičnega premoženja države - acta iure gestionis - zavrženje tožbe
Obvestilo o izboru zakupnika ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, ker gre pri izbiri zakupnika za akt poslovanja. Po ustaljeni sodni praksi pa aktov poslovanja ni mogoče šteti za upravne odločbe (prim. odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 194/2021), saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristi oseb na področju upravnega prava, temveč so ti akti izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja (ex iure imperii), temveč ravnanja toženke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
kmetijska zemljišča - gozdno zemljišče - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenec - pogoji za odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - vsebina ponudbe - vezanost na ponudbo - rok za plačilo kupnine
Za presojo, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, to je, ali je bil pravni posel sklenjen v skladu s tem zakonom, ni bistveno, ali se sprejem ponudbe ujema z bistvenimi sestavnimi ponudbe, temveč ali se ujema z vsemi sestavinami, ki so vsebovane v ponudbi.
Da je bil v obravnavani zadevi rok za plačilo kupnine sestavina tožnikove ponudbe in s tem kot dodaten pogoj v smislu četrte alineje drugega odstavka 20. člena ZKZ, očitno izhaja iz besedila ponudbe s 30. 1. 2020.
Sodišče pojasnjuje, da ZUS-1 vzpostavlja t. i. subjektivni koncept upravnega spora, v skladu s katerim je upravni spor namenjen varstvu pravic in pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. V Republiki Sloveniji tako upravni spor ni namenjen varovanju objektivne zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, iz česar izhaja, da sodišče v primeru, da izpodbijani upravni akt ne posega v pravni položaj tožnika, ne opravi presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.
ZG člen 47, 47/11. OZ člen 508, 508/2, 508/3, 513, 513/3.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - veljavnost pravnega posla - paketna prodaja - prepozen ugovor
Sodišče splošne pristojnosti je vezano le na izrek upravne odločbe o odobritvi pravnega posla, izrek take odločbe pa pomeni le to, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ oziroma ZG, ter da je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po obeh navedenih zakonih, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi (civilnopravni) pogoji za veljavnost pravnega posla.
odobritev pravnega posla - vsebina ponudbe - vezanost na ponudbo - status kmeta
Tožnica navaja, da zakonska ureditev posega v pravico do izbire nasprotne pogodbene stranke in torej priznava, da ji zakon ne omogoča izbirati kupca oziroma bi ga lahko izbirala le, če ponudbe ne bi sprejel noben predkupni upravičenec. Ker med strankami ni sporno, da ima B. B. status kmeta, pa tožnica ni prosta pri izbiri kupca in zato ne more uveljavljati, da naj (tudi drugo) nepremičnino kupi C.C. Oddaljenost kmetije B. B. od nepremičnine parc. št. 89/16, na katero se je na naroku sklicevala tožnica, ni okoliščina, ki bi po 23. členu ZKZ vplivala na vrstni red uveljavljanja predkupne pravice oziroma bi vplivala le, če bi bil kmet tudi C. C. in bi s katerim od zemljišč mejil na zemljišče, ki je naprodaj (2. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ), česar pa tožnica niti ne zatrjuje. Ker oddaljenost kmetije zato okoliščina ni pravno relevantna, je toženka ravnala prav, ko je ni ugotavljala.
odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - zamuda roka
Odločitev toženke, da se zahteva zavrže, ker prvi tožnik in druga tožnica v vlogi ne uveljavljata kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po tem zakonu ne moreta biti stranka (druga točka prvega odstavka 129. člena ZUP), je pravilna. Ker sta ponudbo sprejela prepozno, pravice do odobritve pravnega posla nimata.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red - zavrnitev tožbe
Stranka z interesom je že ob sprejemu ponudbe podala zahtevo za upoštevanje predkupne pravice kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na prodajano zemljišče, medtem ko je tožnik sicer uveljavljal predkupno pravico kot zakupnik, vendar tega tekom postopka ni izkazal, prvostopenjski organ pa je iz uradnih evidenc ugotovil njegov status kot drugi kmet. Tožnik nikoli ni argumentirano prerekal predkupne pravice kmeta mejaša in njegov prednostni vrstni red, zato je pravilen zaključek, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, da se stranki z interesom odobri navedeni pravni posel.
Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. Določila ponudbe o plačilu denarnega pologa ni mogoče razlagati tako, da so prodajalci z njo izključili pravilo ZKZ, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena (že) s sprejemom ponudbe, in vzpostavili pravilo, da bo sklenjena šele pod (nadaljnjim) odložnim pogojem, da sprejemnik ponudbe plača nek del kupnine. Gre sicer za prodajni pogoj, ki ga ponudba lahko vsebuje, vendar pa se pri nakupu kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča tak pogoj ne more nanašati na sklenitev pogodbe ampak na fazo njene izpolnitve.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - smrt stranke - sprejem ponudbe - nova dejstva in novi dokazi - zavrnitev tožbe
Ne drži, da so prodajalci dolžni zagotoviti predmet prodaje, ki je prost bremen. Ravno zaradi svobode urejanja obligacijskih razmerij lahko prodajalci prodajajo tudi zemljišča, ki so obremenjena s hipoteko.
Predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci po tem, ko bi prodajalci izbrisali vknjižene hipoteke iz zemljišč, na katerih se nahajajo, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel glede tega pogoja tožnika med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen. Tudi drugi predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci le glede zemljišč, na katerih ni vknjižene hipoteke, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel tudi glede tega tožnikovega pogoja med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen.