ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi prve alineje točke B) 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, ker se kmetijsko zemljišče uporablja za drug namen. V prvem odstavku 4. člena ZKZ je predpisano, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri tem se je inšpektor oprl na svojo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev
Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku pomeni le, da so izpolnjeni zaradi navedene javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost. Za odločanje o morebitnih sporih iz sklenjene pogodbe je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravni organ.
promet s kmetijskimi zemljišči - ponudba - sprejem ponudbe - odobritev pravnega posla
Kolikor v ponudbi ni navedena cena za posamezno parcelo, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru, je parcele, ki se prodajajo, možno prodati le skupaj - torej kot celoto. Ker tožnik nesporno ni podal izjave o sprejemu ponudbe stranke z interesom kot celote, temveč je podal izjavo o sprejemu ponudbe le za tri parcele, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo zahtevo za odobritev pravnega posla z izpodbijano odločbo zavrnil.
odobritev pravnega posla - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica - zloraba pravic - glavna obravnava
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta pri nakupu predmetnega zemljišča. Ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
Prizadeta stranka je pravočasno v roku za sprejem ponudbe ponudbo tudi sprejela, posledica česar je sklenitev pogodbe o prodaji zadevnega zemljišča pod odložnim pogojem odobritve s strani UE. Po tem trenutku umik ponudbe s strani ponudnika nima več pravnih učinkov.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - plačila za izvajanje ukrepov OMD - Degresija plačil OMD - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - kmetijsko gospodarstvo
Tožnik je plačilo ukrepa OMD v letu 2014 uveljavljal za površino 175,90 ha, v letu 2015 za površino 163,54 ha in v letu 2019 za površino 163,99 ha. V letu 2019 je torej prijavil manjšo, in ne večje površine svojega KMG, kar smiselno pomeni tudi nižje plačilo. Zato ni mogoče šteti, da je ta prenos parcel zanj že sam po sebi pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008. Pridobljena ugodnost bi bila namreč zanj nižja in ne višja.
Ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, lahko poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče. Gre za izraz volje prodajalca, ki ga ZKZ pri svobodi sklepanja pogodbenih razmerij omejuje le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Tako pripravljena ponudba pa ne pomeni, da mora organ v postopku odobritve pravnega posla odločiti tudi o delu ponudbe, ki se nanaša na stavbna zemljišča. V postopku odobritve pravnega posla po določbah ZKZ organ namreč odloča (le) o odobritvi pravnega posla v obsegu, ki se nanaša na kmetijsko zemljišče, iz česar a contrario izhaja, da organ v zadevnem postopku ne odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, ki se nanaša na stavbna zemljišča, ki so (sicer dopustni) del ponudbe.
ZUS-1 vzpostavlja t. i. subjektivni koncept upravnega spora, v skladu s katerim je upravni spor namenjen varstvu pravic in pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. V Republiki Sloveniji tako upravni spor ni namenjen varovanju objektivne zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, iz česar izhaja, da sodišče v primeru, da izpodbijani upravni akt ne posega v pravni položaj tožnika, ne opravi presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.
Ravnanje toženke, ki je z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalki, je torej materialnopravno pravilno. Pri tem je Vrhovno sodišče že presodilo tudi sorazmernost posega v lastninsko pravico, ki jo pomeni taka ureditev. Ugotovilo je, da institut predkupne pravice in vrstni red med več skupinami predkupnih upravičencev v ZKZ ne pomenita prekomernega posega v ustavno zagotovljeno lastninsko pravico (33. člen Ustave RS).
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - objekt za obveščanje in oglaševanje
Sodišče ugotavlja, da predmetni objekt - kovinska konstrukcija oglasnega panoja z vpetim oglasnim plakatom ne predstavlja nobenega izmed v citirani določbi prvega odstavka 3.č člena ZKZ naštetih objektov oziroma posegov v prostor, katerih gradnjo lahko lokalna skupnost dopusti v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč, za kakršno gre v tem primeru. Sicer pa tožnica niti ne zatrjuje, da bi šlo v obravnavanem primeru za objekt oziroma poseg v prostor, ki bi bil namenjen kmetijski dejavnosti oziroma za objekt začasne narave oziroma za gospodarsko javno infrastrukturo, kot je opredeljeno v prej citiranih določbah 3.č člena ZKZ. To z drugimi besedami pomeni, da gradnja kovinske konstrukcije oglasnega panoja na kmetijskih zemljiščih ni dopustna.
odobritev pravnega posla - kmetijska in gozdna zemljišča - menjava kmetijskih zemljišč - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - prodaja gozda - vezanost na ponudbo - pravno upoštevan motiv
Predmet presoje v obravnavani zadevi je odobritev prodajne in ne menjalne pogodbe, saj je prvotožeča stranka oddala ponudbo za prodajo gozdnega zemljišča in tako tudi niso merodajni resnični motivi prodajalca na način, da bi lahko vplivali na že dano ponudbo za prodajo gozdnega zemljišča.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ker tožnik ni izkazal pogoja "iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka", je v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ nerelevantno, da je kmetijstvo tožnikova edina dejavnost in edini vir preživljanja. Navedeno bi bilo relevantno le ob uporabi drugega odstavka 23. člena ZKZ, kolikor bi bila dva ali več kmetov uvrščenih na isto mesto glede na vrstne rede iz prvega odstavka 23. člena ZKZ (kar pa ni bila situacija v obravnavani zadevi). Ker pa tožnik ni izkazal statusa kmeta, je nerelevantno tudi 100% lastništvo parcel, ki mejijo na prodajano in zatrjevanje, da je zakupnik prodajanih parcel. Tožbeni ugovor, da je A. A. upokojenec in da njegov dohodek za preživetje ni kmetijstvo, ni relevanten glede na tretjo alinejo prvega odstavka 24. člena ZKZ, ki navedenega kot pogoj ne določa. Statusi kmeta so po prvem odstavku 24. člena ZKZ so med sabo enakovredni, čeprav se zahteva za posameznega izpolnjevanje različnih pogojev.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - zakupnik - predkupni upravičenec
Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe. Ker glede trenutka sklenitve pogodbe ZKZ nima posebnih določb, veljajo splošna pravila OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Upravna odobritev pogodbe pomeni le, da je pogodba za kmetijske zemljišče sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Tožnik ni predložil pisne zakupne pogodbe, ki je pogoj za zakupno razmerje in uveljavljanje predkupne pravice na tej podlagi. Zakupna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, nima pravnega učinka. .
V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ ima zakupnik prodajanega zemljišča prednost pred drugim kmetom, vendar pa B. B. ni izkazal, da ima predmetna zemljišča v zakupu. Med strankami sicer ni sporno, da B. B. predmetna zemljišča obdeluje, kar je na naroku potrdil tudi sam, ko je povedal, da jih obdeluje že 14 let. Vendar pa samo obdelovanje zemljišč še na zadošča za opredelitev pravnega razmerja kot zakupa. V skladu z določbami ZKZ se zakupna pogodba sklene v pisni obliki, drugače nima pravnega učinka (peti odstavek 26. člena ZKZ) in se vpiše v zemljiško knjigo ter zemljiški kataster (prvi odstavek 28. člena ZKZ)2. Glede na to, da iz sestavljenih izpiskov prodajanih zemljišč iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra (ki se nahajajo v upravnem spisu) izhaja, da B. B. ni vpisan v zemljiško knjigo in zemljiški kataster kot zakupnik predmetnih zemljišč ter da s tožnikom ni sklenil pisne pogodbe o zakupu, sodišče ugotavlja, da se ga ne more šteti za zakupnika kmetijskih zemljišč v skladu s 23. členom ZKZ.
Med strankami ni sporno, da imata B. B. in A. A. status kmeta in da sta oba uveljavljala predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Ker sta bila uvrščena na isto mesto, se je njuna predkupna pravica presojala v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKZ, pri čemer je upravni organ pravilno najprej presojal, ali jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost (1. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Ker je navedeni pogoj izpolnjeval le A. A., je imel močnejšo predkupno pravico in se zato drugih pogojev ni presojalo. Šele če bi obema kupcema kmetijska dejavnost pomenila edino ali glavno dejavnost in bi tudi oba obdelovala prodajana zemljišča (2. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ), bi upravni organ lahko upošteval izbiro prodajalca (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ).
Naknadno vknjižena pravica glede prepovedi odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin ne more vplivati na sklenitev pogodbe, saj je pogodba sklenjena v času sprejema ponudbe (vendar pod odložnim pogojem odobritve posla s strani UE), kar pa je bilo v konkretni zadevi že pred izdajo navedene začasne odredbe. Upravna enota odobri pravni posel, sklenjen med prodajalcem in tistim sprejemnikom ponudbe (če jih je več), ki ima najmočnejšo predkupno pravico in je pravočasno vložil zahtevo za odobritev pravnega posla. Zato je kljub (naknadno) izdani začasni odredbi sklenitev pogodbe in odobritev tega posla s strani upravne enote pravilna in zakonita.
Ugovori glede motiva podaje ponudbe kupke in s tem glede fiktivnosti pogodbe glede finančnega položaja prodajalke in njenega partnerja, so ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem pravdnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v upravnem postopku za odobritev pravnega posla.
ZG člen 47, 47/1, 47/2, 47/3, 47/10, 47/11. ZKZ člen 2, 19, 20.
odobritev pravnega posla - dejanska raba zemljišč - namenska raba - zavrnitev tožbe
Za status zemljišča glede pravnega prometa je bistvena določitev namenske rabe v prostorskih aktih. Ni bistveno, kaj zemljišče po dejanski rabi predstavlja v naravi. Drugačno stališče bi namreč omogočilo lastniku, da bi kmetijsko zemljišče onesposobil za kmetijsko obdelavo in se tako izognil uporabi prisilnih določb ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskem zemljišču - čebelnjak - skladnost gradnje s prostorskim aktom - sprememba prostorskega akta
Tožnica ima prav, ko navaja, da je prvostopenjski organ v svoji odločitvi upošteval materialno pravo, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe, in ne materialno pravo, veljavno v času gradnje oziroma posega na kmetijsko zemljišče.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ker organ v postopku za izdajo izpodbijane odločbe ni reševal predhodnega vprašanja statusa kmeta obeh ponudnikov, sodišče ne more pritrditi njegovemu zaključku, da je bil upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Tudi posadno listino, če se pridobitev stvarne pravice nanaša na kmetijsko zemljišče, je treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ. V upravnem postopku odobritve te listine pa se nato preveri, ali zaradi drugega načina pridobitve lastninske pravice (ki ni pravno-poslovni in zato ne zapade pod določila ZKZ) odobritev pravnega posla ni potrebna. V taki listini, če naj bi izkazovala nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, morajo biti zato ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje, kot jih določa relevanten predpis.
Ker je organ očitno izhajal iz stališča, da kupoprodajna pogodba zaradi neizvedbe prometa s predmetnima nepremičninama v skladu z določili ZKZ/79 v nobenem primeru ne predstavlja veljavnega pravnega naslova (v smislu 72. člena ZTLR), ni pa se opredelil do ničnosti ali neveljavnosti te pogodbe (še manj pa do vprašanja, ali bi priposestvovanje ta položaja lahko saniralo), je nepravilno uporabil materialno pravo, posledično pa v zadevi tudi nepopolno ugotovil dejansko stanje.