inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nenamenska raba
Po prvem odstavku 4. člena ZKZ je predpisano, da je kmetijska zemljišča treba upravljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri tem se je inšpektor oprl na svojo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Tožniku ukrep ni bil izrečen zaradi onesnaževanje ali degradacije po šesti alineji b. točke 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, zato vprašanje onesnaženja, degradacije idr. zemljišča v tej zadevi ni relevantno.
Tožena stranka lahko v primeru predloga inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, ali inšpektorata, pristojnega za vode, odloči o ukinitvi državnega namakalnega sistema, kar pomeni, da ni vezana na predlog inšpektorata, pač pa mora preučiti vse okoliščine primera ter šele nato sprejeti in utemeljiti odločitev za ukinitev ali neukinitev takega sistema. Iz odgovora tožene stranke na tožbo je mogoče razbrati, da je svojo odločitev oprla na več dejstev, vendar pa tega v izpodbijani odločbi ni pojasnila, zato se tožeča stranka do tega v pritožbi tudi ni mogla opredeliti, odgovor na tožbo pa te pomanjkljivosti ne more sanirati. Iz tega razloga tudi ni mogoče presoditi, ali je tožena stranka dejansko stanje v zadevi v celoti raziskala in ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialno pravo, na katerega opira svojo določitev.
ZUreP-2 člen 134, 134/1, 134/2, 136, 136/1, 137. ZUP člen 9, 214.
začasni ukrep - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - odreditev začasnih ukrepov - namen začasnih ukrepov - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Vrste začasnih ukrepov so v prvem odstavku 136. člena ZUreP-2 naštete primeroma (na kar kaže beseda „lahko“ in naštevanje začasnih ukrepov po alinejah), od okoliščin posameznega primera pa je odvisno, katerega od teh je upravičeno izreči. Kolikor upravni organ oceni, da je treba nujno izreči vse vrste začasnih ukrepov, pa mora navedeno biti še toliko bolj ustrezno obrazloženo.
ZKZ člen 21, 21/1, 24, 24/1, 24/1-4. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - predkupni upravičenec - delna ničnost
Promet s stavbnimi zemljišči ni podvržen odobritvi pravnega posla s strani upravnega organa, zato organ o odobritvi pravnega posla za ta zemljišča absolutno ni bil pristojen za odločanje.
Tudi v primerih napačnega pravnega pouka, ko stori napako organ, se napaka ne šteje v škodo stranki, ki napačnemu pravnemu pouku sledi. V obravnavani zadevi je rok trajanja ponudbe navedla upravna enota, ki je ponudbo tudi razobesila, zato je treba šteti sprejem ponudbe, ki je bil poslan priporočeno po pošti 19. 2. 2007, torej zadnji dan roka navedenega na ponudbi, in sta ga upravna enota in ena od prodajalk prejeli 20. 2. 2007, za pravočasnega.
Ko je dana ponudba več ponudnikov, ki so solastniki, in živijo na istem naslovu, zadošča, da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno s povratnico, tako da je pošiljka naslovljena na vse ponudnike. Namreč iz določbe izhaja, da je njen namen le obvestitev prodajalcev, bistveno za nastanek pravnih učinkov pa je, da je ponudba poslana upravni enoti.
Izjava na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ je konstitutivna izjava in pravno učinkuje od trenutka, ko je podana, zato na njeni podlagi tožnika ne moreta dokazovati izpolnjevanja pogoja "drug kmet", saj bi ta pogoj morala izpolnjevati v času izjave o sprejemu ponudbe oziroma vsaj do poteka roka za sprejem ponudbe.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - prepozna vloga - zavrženje vloge - procesni rok
Glede na navedeni poudarek ZKZ na vlogi, s katero se uvede postopek in podrobno obravnavanje vloge po ZUP kot procesnega dejanja stranke, predvsem pa določbe o njeni pravočasnosti, sodišče sodi, da določbe, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, ni mogoče razumeti kot materialni rok. Gre za procesni rok, za procesne roke pa se uporabi drugi odstavek 101. člena ZUP.
kmetijstvo - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev - procesni rok
Glede na poudarek ZKZ na vlogi, s katero se uvede postopek in podrobno obravnavanje vloge po ZUP kot procesnega dejanja stranke, predvsem pa določbe o njeni pravočasnosti, sodišče sodi, da določbe, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, ni mogoče razumeti kot materialni rok. Gre za procesni rok.
Ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, sodno varstvo pravic v zvezi s sklenitvijo zakupnega razmerja pa je tožeči stranki zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti, je upravno sodišče iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedopustno zavrglo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice
Po 21. členu ZKZ mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti; upravna enota pa po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku, ki je določen v četrtem odstavku 20. člena ZKZ. Po mnenju sodišča navedenih določb ni mogoče razlagati, da od sprejemnika ponudbe terjajo, da že v sami izjavi o sprejemu ponudbe uveljavlja predkupno pravico pri nakupu; iz zakonske določbe ne izhaja ne eksplicitno niti implicitno, da bi bila sestavni del izjave o sprejemu ponudbe tudi izjava o uveljavljanju predkupne pravice. Tudi razlaga določb 21. člena ZKZ v povezavi s 23. členom ZKZ (o predkupnih upravičencih) po mnenju sodišča ne daje podlage za drugačen rezultat razlage, saj prav tako ne predpisuje načina uveljavljanja predkupne pravice.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZKZ člen 27, 27/2.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - javna objava - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri izboru prednostnega zakupnega upravičenca, s katerim bo sklenjena zakupna pogodba, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni odločal oblastno v upravni stvari na področju upravnega prava, predpisi, ki urejajo postopek izbora zakupnika, pa tudi ne določajo, da organ v zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo.
Izpodbijano obvestilo o izboru zakupnika predstavlja po svoji naravi akt poslovanja, ki je izdan v postopku upravljanja z javnim premoženjem in ne pomeni oblastnega odločanja (ex iure imperii), temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis). Akti poslovanja se tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ne štejejo za upravne odločbe v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP.
Ker je odobritev pravnega posla po ZKZ nujna tako za kmetijska kot gozdna zemljišča, je prvostopni organ pravilno odobril pravni posel s solastnico nepremičnin in s tem prednostno upravičenko z najboljšim vrstnim redom po ZKZ in hkrati po ZG.
Ugovori glede motiva podaje ponudbe kupke in s tem glede fiktivnosti pogodbe ter glede finančnega položaja prodajalke in njenega partnerja, so ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem pravdnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem po določbah ZKZ in ZG.
Obvestilo o (ne)dodelitvi kmetijskega zemljišča v zakup, po prepričanju sodišča ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke oziroma kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe v smislu 2. člena ZUS-1.
Tožnik lahko v pravdnem postopku zahteva, da sodišče razveljavi zakupno pogodbo, sklenjeno med Skladom in izbranim kandidatom, in Skladu naloži, da zakupno pogodbo sklene z njim kot prednostnim zakupnim upravičencem.
zakup kmetijskih zemljišč - prednostni upravičenci do nakupa - akt poslovanja - obvestilo o izbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Obvestilo o izboru prednostnega upravičenca za zakup kmetijskih zemljišč po svoji vsebini ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke (ali kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe) v smislu 2. člena ZUS-1. Pri izboru prednostnega zakupnega upravičenca, s katerim bo sklenjena zakupna pogodba, namreč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni odločal oblastno v upravni stvari na področju upravnega prava, predpisi, ki urejajo postopek izbora zakupnika pa tudi ne določajo, da organ v zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo. Da bi bilo zaradi varstva javnega interesa treba v zadevi voditi upravni postopek, pa ne izhaja niti iz narave stvari. Izpodbijano obvestilo o izboru zakupnika predstavlja po svoji naravi akt poslovanja, ki je izdan v postopku upravljanja z javnim premoženjem in ne pomeni oblastnega odločanja (ex iure imperii), temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
Cilj, smisel in namen prednostne pravice nakupa in zakupa kmetijskega zemljišča nam pove, da gramatikalno ozkega pojma „mejiti“ ni mogoče širiti na zemljišča, ki so prostorsko ločena.
komasacija - dostop do zemljišč - služnosti - služnost poti - priposestvovanje
Za D., ki naj bi bile tožničin pravni prednik, je splošno znano, da so kot gospodarska družba obstajale že pred sprejemom Ustave RS, in sicer kot podjetje v družbeni lastnini. Če so bile tudi nepremičnine, po katerih naj bi tekla pot, v družbeni lastnini ali celo v sredstvih družbenega podjetja D., niso mogle biti predmet priposestvovanja, saj priposestovanje na družbeni lastnini ni bilo mogoče (55. člen ZTLR), prav tako pa ni bilo mogoče, če ni bilo razmerja služečega in gospodujočega zemljišča.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za redno vzdrževanje in delovanje - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo - podatki katastra melioracijskih objektov in naprav
Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.
Čeprav iz potrdila o namenski rabi ni razvidno, v kakšni površini gre po statusu za kmetijsko zemljišče pri zemljiščih, pa je tak izrek izpodbijanega akta določljiv in s tem izvršljiv, saj je posel odobren v celotnem delu prodajanih kmetijskih zemljišč ponudbe, tj. v celotni kmetijski površini, kakršna je obstajala ob izdaji izpodbijanega upravnega akta.
Za opredelitev statusa zemljišča je pomembna namenska raba zemljišč (razvidna iz potrdila o namenski rabi), ne pa njihova dejanska raba.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Upravni organ je zagrešil bistvene kršitve pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter zaradi napačne uporabe materialnega prava (četrte alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZKZ) ni pravilno oziroma popolno ugotovil dejanskega stanja in tako (vsaj) preuranjeno zaključil, da tožnik ni izkazal, da bo iz kmetijske dejavnosti na predmetnih zemljiščih pridobival pomemben del dohodka.
2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se lahko nanaša tudi na kmetijsko organizacijo kot „mejaša“ zemljišča, ki je naprodaj. Ker torej A. d.d. ni kmet fizična oseba po določbah ZKZ, ne more imeti predkupne pravice po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča - dostop do zemljišč - vrednotenje zemljišča
Tožnica v tožbi ne ugovarja, da ni prejela zemljišča enake vrednosti, ali da ni zaokroženo, da nima ustreznega dostopa, ugovarja samemu dejstvu, da je bila komasacija izvedena, kar se ji ne zdi pravilno, še posebej, ker je bilo njeni pravni prednici zemljišče nekoč že nacionalizirano, tj. odvzeto. Vendar, kot izhaja iz citiranih zakonskih določil in dejanskega stanja v obravnavanem primeru ne gre za nacionalizacijo, sami komasaciji pa se ni mogoče upirati, če se z njo strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Temu, da ta pogoj ni bil izpolnjen, tožnica ne ugovarja.
Kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj (tim. kmet mejaš), ima pri uveljavljanju predkupne pravice prednost pred drugim kmetom.
Tožnik s svojimi navedbami o tem, da prizadeti stranki status kmeta ne bi smel biti priznan (ker naj ne bi izpolnjevala pogoja glede pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, zemljišč pa naj tudi ne bi obdelovala sama ali s pomočjo drugih), v predmetnem sporu ne more uspeti. Tožnik bi s tem povezane ugovore namreč lahko podal zgolj v (ločenem) postopku, v katerem se je ugotavljalo status prizadete stranke.