ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4. ZKZ člen 56, 58, 58/3.
komasacija - predlog za uvedbo postopka - ničnost odločbe
Vezano na postopke komasacije iz določil prvega, drugega in tretjega odstavka 56. člena ZKZ izhaja, da uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost. Navedeni upravičenci vložijo predlog za uvedbo komasacijskega postopka na upravno enoto. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnica je pridobila naravovarstveno soglasje, vendar pa ji, enako kot preostali dve soglasji, to še ni dalo pravice postaviti objekt na kmetijsko zemljišče, pač pa le določilo naravovarstvene pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Z drugimi besedami, tožnica je sicer pridobila več soglasij, ne pa tudi soglasja, da je postavitev kmečke lope na njenem kmetijskem zemljišču dopustna po določbah OPN.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Postopek odobritve pravnega posla teče po določbah ZKZ, ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, objavljena na oglasni deski upravne enote, pa je dana nedoločenemu številu zainteresiranih kupcev. Zato prodajalec na to, kdo bo sprejel ponudbo za prodajo tega zemljišča, ne more vplivati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - predhodno vprašanje
Ena od okoliščin za presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa kmeta je tudi pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se ugotavlja glede na dosežen dohodek v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev. Navedeno pomeni, da je za odločitev o odobritvi pravnega posla pomemben status kmeta v obdobju, ko se o odobritvi pravnega posla odloča. To pomeni, da je v primeru, ko stranka status kmeta izkazuje z več let staro odločbo, na mestu ponovno preverjanje tega statusa, upoštevajoč višino dohodka iz kmetijske dejavnosti v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev.
Tudi v primeru, ko predhodno vprašanje, torej vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev oziroma sprejemnikov ponudbe pred odločanjem o odobritvi pravnega posla še ni rešeno, to vprašanje reši pristojni organ hkrati, ko odloča o zadevi, ali pa prekine postopek, da o tem odloči pristojni organ.
kmetijstvo - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev tožbe - opravičen vzrok za zamudo - okoliščine niso izkazane - roka za vložitev tožbe - prepozna tožba
Zamuda, ki je nastala zaradi zbiranja dokumentacije, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje. Tožnik bi namreč tožbo lahko vložil pred iztekom tožbenega roka ter bi dokumentacijo, ki jo je iskal, predložil kasneje oziroma bi se nanjo le skliceval. Po zakonski ureditvi listine kot dokazila niso sestavni del same tožbe, ampak so njene priloge (glej tudi 107. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Posledica nepredložitve dokaznih listin, na katere se sklicuje tožba, je tako lahko le, da stranka kakšnih dejstev ne bo dokazala, kar pa je obenem treba razlagati v smislu, da ima to za stranko takšne posledice le, če bi listine mogla predložiti, ne pa tudi, če tega ne more, ker so npr. pri toženki, oziroma če so del upravnega spisa zadeve, vendar jih sodišče ni pridobilo. Podlage za zaključek, da ne glede na povedano tožnik v predpisanem roku tožbe ne bi mogel vložiti, njegove navedbe ne dajejo. Prav tako podlage za drugačno presojo ne daje tožnikovo posplošeno sklicevanje na razmere zaradi COVID-19 ukrepov.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Podlago za ugotovitev, ali je enostavni objekt, kot ga je postavil tožnik, dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, je treba iskati v občinskih prostorskih aktih. Toženka ni v celoti ugotovila niti vrste objekta, ki ga je postavil tožnik, niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ali ta objekt stoji na delu parcele, ki je po namenski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče (ali oboje). Zgolj na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bi bilo namreč mogoče zaključiti, ali je objekt, ki ga je postavil tožnik, (ne)dovoljen v skladu z določbami občinskih prostorskih aktov.
upravni postopek - načelo zaslišanja - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Pravica stranke do izjave ne pomeni le, da ima stranka pravico izjaviti se o odločilnih dejstvih, temveč mora organ tudi odgovoriti na njene relevantne navedbe in dokazne predloge.
ZKZ člen 17, 17/2, 20, 20/1, 20/3, 21, 21/1, 21/3. ZG člen 47, 47/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - gozd - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik - ponudba - sprejem ponudbe
Pravni posel pri prometu s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je sklenjen, ko kupec sprejme na oglasni deski oziroma portalu E-uprave objavljeno ponudbo, veljati pa prične, če ga odobri upravna enota.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, kar med strankama tudi ni sporno, da ponudba prodajalke ni bila objavljena na oglasni deski oziroma portalu E-uprave in da torej tožnik ni sprejel na ta način objavljene ponudbe. Glede na navedeno pa po presoji sodišča ne more zahtevati odobritve pravnega poslapo določbah ZKZ in je toženka pravilno uporabila drugo točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.
Tega ne spremeni dejstvo, da je tožnik solastnik gozdnih parcel, ki jih je prodajalka ponudila v prodajo, saj pravni posli, ki se sklepajo izven določb ZG in ZKZ ne morejo biti predmet odobritve. Če gre torej za posel s kmetijskim zemljiščem ali gozdom, se lahko zahteva le odobritev tistega pravnega posla, ki je bil sklenjen tako, da je kupec sprejel na oglasni deski in portalu E-uprave objavljeno ponudbo.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZKZ člen 17, 17/2, 23. ZG člen 47, 47/4, 47/5, 47/10.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - gozd - solastnik - predkupni upravičenec - pravni interes
Tožnik trdi, da predkupna pravica Republike Slovenije ne obstaja, kar bi, če bi mu bila omogočena udeležba v postopku, lahko dokazoval. Sodišče se strinja s tožnikom, da je v primeru, če ne gre za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom in niti za kompleks gozdov, večji od 30 ha, upravna enota dolžna ravnati s ponudbo po tretjem odstavku 20. člena ZKZ, tj. ponudbo mora objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Tako objavljeno ponudbo ima pravico sprejeti vsak interesent za nakup, ne glede na to, ali gre za predkupnega upravičenca.
Glede na navedeno ima tožnik po presoji sodišča pravni interes za udeležbo v postopku, kajti če bi se ugotovilo, da predkupna pravica Republike Slovenije ne obstaja, bi morala biti ponudba, kot izhaja iz petega odstavka 47. člena GZ, objavljena, kar bi omogočilo, da bi jo lahko sprejel. Ali bi v tem primeru lahko uveljavljal predkupno pravico pred drugimi sprejemniki ponudbe v tem postopku niti ni bistveno, saj bi postalo relevantno šele, če bi se izkazalo, da Republika Slovenija nima predkupne pravice in bi bila zato ponudba sploh lahko objavljena. Za to, da je pravni interes tožnika izkazan, zadostuje, da je tožnik s stopnjo verjetnosti izkazal namen nakupa nepremičnin, kar pa lahko realizira le, če je ponudba objavljena, torej če Republika Slovenija predkupne pravice ne bi imela. Po presoji sodišča ta verjetnost izhaja iz dejstva, da je solastnik nepremičnin, in da je s svojimi dejanji izkazal, da želi nepremičnine kupiti, kar je potrdila tudi prodajalka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - položitev varščine - odložni pogoj
V obravnavanem primeru določbe o plačilu varščine ni mogoče razlagati kot, da so prodajalci z njo izključili pravilo, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena (že) s sprejemom ponudbe, in določili, da bo sklenjena šele pod (nadaljnjim) odložnim pogojem plačila 3.840,00 EUR. Med strankami je namreč nesporno, da je bilo po ponudbi treba nakazati varščino v roku 8 dni od sprejema ponudbe. Ker je pogodba sklenjena (že) s sprejemom ponudbe, bi moral torej kupec zahtevani znesek plačati v roku 8 dni od dneva sklenitve pogodbe. Takega ponudbenega določila ni mogoče obravnavati kot odložni pogoj. Sodišče sodi, da je s tem določena ena od pogodbenih obveznosti, ki jo mora kupec izpolniti v roku 8. dni po sklenitvi pogodbe. S sprejemom ponudbe je pogodba sklenjena, po pogodbi pa je kupec dolžan plačati dogovorjeno kupnino in še 3.840,00 EUR varščine za kritje stroškov prodaje, ki jih plača kupec. Posledice zamude pri izpolnitvi oziroma neizpolnitve pogodbenih obveznosti so določene v OZ in ne v ZKZ, o tem, ali so nastopile, pa v primeru spora odloča pravdno sodišče in ne upravni organ.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pretežnostni kriterij
Ob skupni prodaji kmetijskih in gozdnih zemljišč, hkratna uporaba določb ZKZ in ZG, ne more temeljiti na uporabi pretežnostnega načela, temveč se mora uporabiti norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejemu ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč, in katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz paketne prodaje. Le če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin ista, je mogoče tak pravni posel odobriti, sicer pa je treba odobritev z odločbo zavrniti.
V obravnavani zadevi ni problem uporaba določb ZKZ ali ZG, vendar sodišče sledi načinu razlogovanja Vrhovnega sodišča iz sodbe X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020, da je kljub paketni prodaji nepremičnin (način prodaje je v dispoziciji kupca) treba, pri uporabi zakona izhajati iz pravnega stanja posamezne nepremičnine. V obravnavani zadevi, ko je sporna le uporaba določb ZKZ, je po presoji sodišča določbo 23. člena ZKZ o predkupni pravici, pravilno uporabiti tako, da je kot predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ treba šteti le tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na tej podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu. Na podlagi navedenega sodišče soglaša s tožnikom, da je toženka napačno uporabila materialno pravo, ko je oba kupca izenačila in štela za predkupna upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Takšno stališče je v nasprotju z določbami ZKZ, ki urejajo (omejujejo) promet s kmetijskimi zemljišči in na tej podlagi oblikovano sodno prakso Vrhovnega sodišča.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - izbira predkupnega upravičenca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje upravnih organov obeh stopenj, ki sta z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalcu, je materialnopravno pravilno.
Pogodba je v skladu z ustaljeno sodno prakso sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe. Ponudnik je na ponudbo vezan, pogodba je sklenjena s prejemom izjave o sprejemu ponudbe.
Ugovore, ki se nanašajo na zatrjevane napake volje glede sklenitve pogodbe, je mogoče uveljavljati s tožbo v civilnem postopku pred pristojnim rednim sodiščem.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
V inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč je za presojo, ali gre za kmetijsko zemljišče, relevantno le, ali je namenska raba konkretnega zemljišča določena v prostorskem aktu kot kmetijsko zemljišče, torej, ali je konkretno zemljišče glede na namen uporabe formalno opredeljeno oziroma določeno kot kmetijsko zemljišče. Kakšno je torej dejansko stanje zemljišča, ki je formalno že določeno oziroma opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, na samo opredelitev tega zemljišča kot kmetijskega v inšpekcijskem postopku nenamenske rabe kmetijskih zemljišč ne vpliva. Dejansko stanje zemljišča v naravi, ki je opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, mora glede na določbe ZKZ ustrezati stanju oziroma opredelitvi zemljišča kot kmetijskega.
Ni pravilno stališče tožeče stranke, da uporablja kmetijsko zemljišče njegovemu stanju primerno, ker je v delu, kjer odlaga hlodovino in kjer je nasut material, neprimerno za kmetijsko uporabo in s svojo uporabo njegovega stanja ne poslabšuje. Kot že obrazloženo, je kmetijsko zemljišče uporabnik dolžan uporabljati v skladu z namenom, ki ga ščitita Ustava RS in zakon (ZKZ), torej v skladu z namensko rabo, kot jo opredeljuje prostorski akt občine, ne pa v skladu s trenutnim dejanskim stanjem zemljišča v naravi. Takšna razlaga, kot jo zagovarja tožeča stranka, nasprotuje oziroma izničuje namen citiranih določb ZKZ in je kot taka tudi v nasprotju s cilji ZKZ in posebnim varstvom, ki ga kmetijskim zemljiščem namenja Ustava RS.
Iz zapisnika v zapuščinski zadevi z dne 7. 2. 2019 sicer resda izhaja, da je pooblaščenec prvega tožnika na naroku navedel, da je bilo pred prvostopenjskim organom podano zaprosilo za preveritev pogojev za status zaščitene kmetije, vendar pa seznanitev o postopku, katerega obnovo je stranka z interesom kasneje predlagala, ni okoliščina, na katero bi že navedena določba ZUP vezala tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka; kot že navedeno to predstavlja seznanitev o tem, da je bila odločba izdana. Stranka z interesom je po seznanitvi s postopkom o statusu zaščitene kmetije na naroku za zapuščinsko obravnavo z dne 7. 2. 2019 reagirala kot je bila (in le v takem okvirju je tudi v tistem trenutku lahko), tj. z vložitvijo zahteve za vstop v postopek (vloga z dne 19. 2. 2019).
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - namenska raba zemljišč - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - paketna prodaja
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla „paketne“ prodaje je treba oba zakona uporabiti sočasno. Hkratna uporaba ZKZ in ZG pri odobritvi pravnega posla „paketne“ prodaje kmetijskih zemljišč in gozda pomeni, da se mora uporabiti tako pravilo prednostnega vrstnega reda predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ, kot tudi iz 47. člena ZG. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejetju ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi navedenih materialno pravnih določb ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč ter katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz navedene „paketne“ prodaje. Le če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin na navedeni pravni podlagi ista, je mogoče tak pravni posel odobriti skladno z zakonom, sicer pa je treba odobritev zavrniti z odločbo (drugi odstavek 22. člena ZKZ). V odsotnosti drugačne zakonske ureditve je to edini način, da je spoštovano tako pravilo iz ZKZ, kot tudi ZG, glede pogojev za odobritev pravnega posla ob enotni ponudbi in ob sprejetju ponudbe za obe vrsti nepremičnin.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2016) člen 32. ZUP člen 49, 147, 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 52.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - izbris iz evidence GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba - ustna pogodba - teorija realizacije - poslovna sposobnost
Samo nekaj dni zatem, ko je A. A. vložila vlogo za izbris GERK-ov, je bil sklep o zavrnitvi predloga za odvzem poslovne sposobnosti A. A. potrjen s strani višjega sodišča, zato organ ni imela nikakršnega razloga, da bi dvomil v procesno sposobnost stranke z interesom A. A. Povsem pravilno in zakonito je upošteval pravnomočen sklep, iz katerega smiselno izhaja, da stranka z interesom A. A. je poslovno sposobna.
ZKZ člen 19, 19/2, 39, 39/2, 45, 46, 46/1. ZG člen 43, 47.
gozd - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - namenska raba zemljišč - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - menjalna pogodba
ZKZ v 19. členu (med drugim) določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru agrarnih operacij (drugi odstavek 19. člena ZKZ). Po drugem odstavku 39. člena ZKZ je kot agrarna operacija opredeljena med drugim tudi menjava kmetijskih zemljišč. Sodišče sledi stališču tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o menjavi kmetijskih zemljišč, kajti eno izmed zemljišč je po namenski rabi v večjem deležu (79 %) opredeljeno kot gozdno zemljišče, ki ga ni mogoče zamenjati s kmetijskim zemljiščem. Ker gre za menjavo kmetijskega zemljišča s pretežno gozdnim ter le v manjšem delu kmetijskim zemljiščem, ta menjava ne sodi med menjavo kmetijskih zemljišč.
Standardna klasifikacija dejavnosti uvršča v prvo raven „Področje A: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo“ na oddelke, skupine in razrede. Kmetijstvo in gozdarstvo je enotno področje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - solastnik - pravilna uporaba materialnega prava
ZKZ ne ureja vrstnega reda predkupnih upravičencev med solastniki kmetijskega zemljišča, zato bi utegnila priti v poštev (splošna) določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, po kateri v primeru, če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem. Vendar pa te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja.
Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.