Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2016) člen 32. ZUP člen 49, 147, 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 52.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - izbris iz evidence GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba - ustna pogodba - teorija realizacije - poslovna sposobnost
Samo nekaj dni zatem, ko je A. A. vložila vlogo za izbris GERK-ov, je bil sklep o zavrnitvi predloga za odvzem poslovne sposobnosti A. A. potrjen s strani višjega sodišča, zato organ ni imela nikakršnega razloga, da bi dvomil v procesno sposobnost stranke z interesom A. A. Povsem pravilno in zakonito je upošteval pravnomočen sklep, iz katerega smiselno izhaja, da stranka z interesom A. A. je poslovno sposobna.
ZKZ člen 19, 19/2, 39, 39/2, 45, 46, 46/1. ZG člen 43, 47.
gozd - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - namenska raba zemljišč - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - menjalna pogodba
ZKZ v 19. členu (med drugim) določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru agrarnih operacij (drugi odstavek 19. člena ZKZ). Po drugem odstavku 39. člena ZKZ je kot agrarna operacija opredeljena med drugim tudi menjava kmetijskih zemljišč. Sodišče sledi stališču tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o menjavi kmetijskih zemljišč, kajti eno izmed zemljišč je po namenski rabi v večjem deležu (79 %) opredeljeno kot gozdno zemljišče, ki ga ni mogoče zamenjati s kmetijskim zemljiščem. Ker gre za menjavo kmetijskega zemljišča s pretežno gozdnim ter le v manjšem delu kmetijskim zemljiščem, ta menjava ne sodi med menjavo kmetijskih zemljišč.
Standardna klasifikacija dejavnosti uvršča v prvo raven „Področje A: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo“ na oddelke, skupine in razrede. Kmetijstvo in gozdarstvo je enotno področje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - solastnik - pravilna uporaba materialnega prava
ZKZ ne ureja vrstnega reda predkupnih upravičencev med solastniki kmetijskega zemljišča, zato bi utegnila priti v poštev (splošna) določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, po kateri v primeru, če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem. Vendar pa te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja.
Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
ZKZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 23. SPZ člen 66, 66/3.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenec - odobritev pravnega posla
Določbe ZKZ urejajo izključno promet s kmetijskimi zemljišči, zato gre v razmerju do zakonov, ki urejajo promet z nepremičninami nasploh (OZ, SPZ), za specialno ureditev. To pomeni, da je treba v primerih, ki jih ZKZ kot specialni zakon ne ureja, uporabiti splošno ureditev. ZKZ ne ureja vrstnega reda predkupnih upravičencev med solastniki kmetijskega zemljišča, zato bi utegnila priti v poštev (splošna) določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, po kateri v primeru, če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem.
Vendar pa te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, in pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik - vrstni red predkupnih upravičencev - namen zakona
Odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev, ki so solastniki, po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja ne ureja. Gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmetijsko zemljišče - solastnik - vrstni red predkupnih upravičencev - namen zakona
Odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev, ki so solastniki po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja ne ureja. Namreč gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - solastniki - predkupni upravičenec - izbira prodajalca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ. To bi namreč pripeljalo do popolnega „umika“ pravnega režima po ZKZ, ki smiselno omogoča le odobritev enega pravnega posla oziroma ne predvideva odobritve več pravnih poslov v obsegu, ki bi bil s stališča vsakega od kupcev manjši od objavljene in sprejete ponudbe.
Ravnanje toženke, ki je z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalki, je torej materialnopravno pravilno.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmetijsko zemljišče - solastnik - vrstni red predkupnih upravičencev - namen zakona
Odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev, ki so solastniki, po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja. Namreč gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - solastnik - namen zakona
Odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev, ki so po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja. Namreč gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
ZKZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 23/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - solastnik - pravilna uporaba materialnega prava
ZKZ ne ureja vrstnega reda predkupnih upravičencev med solastniki kmetijskega zemljišča, zato bi utegnila priti v poštev (splošna) določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, po kateri v primeru, če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem. Vendar pa te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja.
Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ. To bi namreč pripeljalo do popolnega „umika“ pravnega režima po ZKZ, ki smiselno omogoča le odobritev enega pravnega posla oziroma ne predvideva odobritve več pravnih poslov v obsegu, ki bi bil s stališča vsakega od kupcev manjši od objavljene in sprejete ponudbe. ZKZ tega sicer ne določa izrecno, vendar taka ureditev po presoji sodišča jasno izhaja iz drugih zakonskih določb.
pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca - pravilna uporaba materialnega prava
ZKZ v 23. členu na prvo mesto med predkupnimi upravičenci uvršča solastnika zemljišča, kar velja tako za tožnika kot za prizadeto stranko v tem upravnem sporu. To pomeni, da po tej zakonski določbi nihče od njiju ne more uveljavljati svoje predkupne pravice pred drugim. V drugem odstavku istega člena ZKZ sicer predpisuje pravila za določitev vrstnega reda med kmeti, ki so v skladu s prvim odstavkom uvrščeni na isto mesto, vendar se ta določba smiselno lahko nanaša le na situacije iz 2. in 4. točke prvega odstavka, v katerih status kmeta že sam po sebi pomeni okoliščino za določitev vrstnega reda med predkupnimi upravičenci. Drugačna razlaga bi pripeljala do očitno nesmiselne situacije, ko bi bilo mogoče pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ uporabiti le za nekatere predkupne upravičence na istem mestu (kmete), za druge pa ne. Zakon torej ne daje podlage za neposredno uporabo teh pravil v primerih, kot je obravnavani.
Vendar vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ. To bi namreč pripeljalo do popolnega „umika“ pravnega režima po ZKZ, ki smiselno omogoča le odobritev enega pravnega posla oziroma ne predvideva odobritve več pravnih poslov v obsegu, ki bi bil s stališča vsakega od kupcev manjši od objavljene in sprejete ponudbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastniki - izbira prodajalca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje toženke, ki je z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalki, je torej materialnopravno pravilno.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - solastniki
V primerih, ki jih ZKZ kot specialni zakon ne ureja, je treba uporabiti splošno ureditev. Vendar te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja. Nenazadnje je do obravnavane situacije sploh lahko prišlo prav zato, ker gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in ker stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Kadar ima glede na določbo 23. člena ZKZ več sprejemnikov ponudbe predkupno pravico enakega vrstnega reda, upravna enota pozove ponudnika, naj opravi izbiro. Če ta izbire v postavljenem roku ne opravi, to stori upravna enota, upoštevajoč namen zakonske ureditve predkupne pravice. Iz obrazložitve izhaja, da gre za analogno rabo 3. točke drugega odstavka 23. čena ZKZ, naslovno sodišče pa dodaja, da po povedanem le taka razlaga določb ZKZ zagotavlja enakopravnost kupcev in konsistentno uporabo določb tega zakona o prometu s kmetijskimi zemljišči v vseh primerih, razen tistih, kjer je to izrecno izključeno.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - solastniki - izbira prodajalca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje toženke, ki je z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalki, je materialnopravno pravilno.
ZKZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 23/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - solastnik - pravilna uporaba materialnega prava
ZKZ ne ureja vrstnega reda predkupnih upravičencev med solastniki kmetijskega zemljišča, zato bi utegnila priti v poštev (splošna) določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, po kateri v primeru, če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem. Vendar pa te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja.
Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
V postopku odobritve pravnega posla v zvezi s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo upravni organ preizkusi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za prodajo zaščitene kmetije, ali je prodaja potekala po postopku, ki je določen s tem zakonom in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev. Prvostopni in drugostopni organ sta na podlagi pridobljenih podatkov o namenski rabi na podlagi zemljiško knjižnih izpiskov za te nepremičnine pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo ter zaključila, da ne gre za zaščiteno kmetijo, v posledici česar ni razlogov, da se pravni posel ne odobri.
V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemjišča v samem izvršilnem postopku se preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča; konkretno pri prometu zaščitene kmetije to pomeni, da se odobritev zavrne samo, če niso podani pogoji iz 18. člena ZKZ in če gre za delitev s komasacijo urejenega zemljišča (ta pogoj je bil črtan z ZKZ-E). V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (druga alineja tretjega odstavka 19. člena), in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ (tretja alineje tretjega odstavka 19. člena ZKZ), pa je Upravno sodišče tudi že zavzelo stališče, na primer v sodbi I U 386/2009 z dne 23. 2. 2010, da v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi, navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla ter da je pri prodaji nepremičnine na javni dražbi pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ, ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ.
ZG člen 47, 47/10, 47/11. ZKZ člen 21, 22. DZ člen 248, 248/1, 248/2.
promet s kmetijskim zemljiščem - odobritev pravnega posla - odobritev skrbnika
Sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora, da predhodna odobritev pravnega posla s točno določeno osebo ne more pomeniti generalne odobritve pravnega posla (s komerkoli).