• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 36
  • >
  • >>
  • 201.
    VSM sklep I Cpg 471/2016
    16.2.2017
    STATUSNO PRAVO
    VSM0023353
    ZGD-1 člen 338, 338/, 609, 609/1. ZNP člen 7. ZPP člen 227. ZPre-1 7, 7/2, 12, 12/1, 63, 68, 68/1, 68/2.
    manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - preizkus primernosti denarne odpravnine - mnenje poravnalnega odbora - pridobitev 90 % deleža na podlagi pogodbe z večinskim delničarjem - ekonomski interes manjšinskih delničarjev - nepravdni postopek - narok - neprimeren dokazni predlog
    Z novelo Zpre-1G je bilo besedilo 68. člena, kot že rečeno, bolje usklajeno z Direktivo. Sedanje besedilo te norme (več) ne pušča dvoma, da je ključna pridobitev delnic s sprejemom ponudbe, torej v okviru prevzemnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča je v tem smislu potrebno razlagati že prej veljavno besedilo prvega odstavka 68. člena ZPre-1 in je torej pomembno, da prevzemnik do najmanj 90% deleža v ciljni družbi pride v okviru javnega in transparentnega postopka. Če mu to „uspe“ zunaj takšnega postopka, torej tako kot v konkretnem primeru, na podlagi pogodbe z večinskim delničarjem, po oceni pritožbenega sodišča preostali manjšinski delničarji nimajo ustreznega jamstva, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten.
  • 202.
    VSL sodba IV Cp 215/2017
    16.2.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0086055
    ZZZDR člen 132.
    znižanje preživnine – sprememba okoliščin – bistvena sprememba okoliščin – bistveno spremenjene razmere – življenjski stroški
    Razmerje v vrednostnem trikotniku (zmožnosti matere – zmožnosti očeta – potrebe otroka) se ni bistveno spremenjeno v tožnikovo škodo in zato ne terja znižanja tožnikovega preživninskega bremena.
  • 203.
    VDSS Sodba Psp 609/2016
    16.2.2017
    INVALIDI
    VDS00000587
    ZPIZ-2 člen 63, 64, 64/2, 93.
    invalidnost - nova invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
    Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pri tožniku (invalidu III. kategorije) ni prišlo do spremembe že ugotovljene invalidnosti, da bi se ta poslabšala, ali da bi nastal nov primer invalidnosti. Ugotovilo je, da je njegovo zdravstveno stanje ni slabše, kakor je bilo v letu 2011 in da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, da je preostala delovna zmožnost tožnika zmanjšana za manj kot 50 %, da so stvarne razbremenitve priznane z odločbo tožene stranke z dne 26. 9. 2011 v skladu z njegovim zdravstvenim stanjem. Zato tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
  • 204.
    VDSS sodba Psp 514/2016
    16.2.2017
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDS0017260
    ZPIZ-2 člen 41, 41/1, 41/1-2, 63, 63/2, 63/2-1, 82, 396, 396/1, 396/3.
    invalid II. kategorije invalidnosti - poškodba izven dela - poslabšanje invalidnosti
    Pri tožniku so v okviru že ugotovljene II. kategorije invalidnosti potrebne še dodatne fizične, pa tudi časovna razbremenitev. Vendar pa ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi bila podana I. kategorija invalidnosti, saj ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, oziroma ima tožnik še preostalo delovno zmožnost. V I. kategorijo invalidnosti se

    skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Takšno dejansko stanje pa pri tožniku ni podano.
  • 205.
    VSM sklep II Kp 44785/13
    16.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023372
    KZ-1 člen 61. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
    podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - postopek preklica pogojne obsodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
    Nerazumljivost razlogov v odločilnih dejstvih.
  • 206.
    VSC vmesna sodba in sklep Cp 482/2016
    16.2.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC0004759
    OZ člen 6, 131, 150, 171, 186. ZVSmuč člen 4, 4/1, 4/1-5.
    odgovornost upravljavca smučišča - zavarovanje objekta znotraj smučišča - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost smučarja - neznani smučar - solidarna odgovornost
    Večja škodna nevarnost na smučišču je lahko le posledica opustitve odgovorne osebe, kar pa utemeljuje zgolj presojo odškodninske odgovornosti po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti. Objektivna odgovornost upravljavca smučišča je lahko podana le izjemoma, kadar obstajajo kakšne izjemne okoliščine. Leseno ograjo z lesenimi stebri je kot ureditev vstopnega mesta na žičnico potrebno šteti med t.i.„druge objekte znotraj smučišča“ glede na to, da smučarske poti, med katere sodi tudi lesena ograja kot vstopno oz. dostopno mesto na žičnico, predstavljajo v skladu s 5. točko 1. odstavka 4. člena ZVSmuč druge smučarske površine znotraj smučišča. Takšne druge objekte znotraj smučišča pa je potrebno že na podlagi 1. odstavka 13. člena Pravilnika ustrezno zavarovati. Prvotožena stranka ni ravnala s potrebno skrbnostjo, ker tega objekta ni ustrezno zavarovala. Toženima strankama tako ni uspelo dokazati, da do tožnikove poškodbe ni prišlo po krivdi prvotožene stranke in zavarovanke drugotožene stranke, saj ni ravnala z zahtevano večjo skrbnostjo dobrega strokovnjaka in je opustila dolžno zavarovanje lesene ograje kot dostopnega mesta na žičnico, s čimer bi se zmanjšala možnost naleta smučarja v ograjo, ki je sicer predvidljiv dogodek, zato je podana krivdna odškodninska odgovornost toženih strank za škodo, ki je tožniku nastala v obravnavanem škodnem dogodku. Vzrok za padec tožnika je iskati tudi v njegovem pomanjkljivem opazovanju dogajanja na smučišču in neprilagoditvi hitrosti in načina smučanja razmeram na smučišču ter ravnanju neznane smučarke. S tem svojim ravnanjem je tudi tožnik soprispeval k nastanku škodnega dogodka, njegov delež pa je v skladu s 1. odstavkom 171. člena OZ oceniti na 30%. Čeprav je eden od vzrokov za nastanek škodnega dogodka tudi nepravilno ravnanje neznane smučarke v modrem kombinezonu, pa to na ugotovljeno odškodninsko odgovornost prvotožene stranke nima vpliva. Na nepravilnost ravnanja neznane smučarke bi se namreč lahko toženi stranki sklicevali samo v primeru, če ne bi bil eden izmed vzrokov za nastali škodni dogodek tudi ravnanje oz. opustitev prvotožene stranke.
  • 207.
    VSK Sodba Cpg 256/2016
    16.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00008936
    OZ-UPB1 člen 39, 86, 86/1, 104, 104/1, 105, 105/3, 119, 119/1, 190, 193, 435, 1051, 1051/3.
    kavza pravnega posla - kavza prodajne pogodbe - ničnost pogodbe - dopustna podlaga pogodbe - sodna poravnava - oderuška pogodba - dodatni rok za izpolnitev - posledice neizpolnitve - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja - neupravičena pridobitev
    Pravdni stranki sta s tem dogovorom pravzaprav sklenili poravnavo (člen 1050 OZ), s katero sta razrešili vsa sporna razmerja, izvirajoča iz omenjene terminske prodajne pogodbe. Vendar pa je v konkretnem primeru popustila praktično v vsem zgolj tožeča stranka, tožena stranka pa ni pravzaprav v ničemer popustila.

    Ker je v obravnavanem primeru samo ena stranka popustila, pritožbeno sodišče zaključuje, da zatrjevani pogoji za sklenitev poravnave v omenjenem Dodatku št. 2 sploh niso bili podani (tretji odstavek 1051. člena OZ).
  • 208.
    VSL sklep IV Cp 125/2017
    16.2.2017
    NEPRAVDNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0086001
    ZPND člen 4, 4/1, 5, 19. ZIZ člen 278. ZNP člen 35, 35/1, 35/5.
    prepoved nasilnih ravnanj – ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj – ustavitev postopka – zavrženje ugovora – stroški postopka – nepotrebni stroški – krivdno povzročeni stroški
    Ko je postopek ustavljen, pritožnik nima več pravnega interesa, da bi sodišče odločalo o njegovem ugovoru.

    Krivdno povzročeni stroški so tudi stroški postopka, ki so bili povzročen po nepotrebnem. Kot krivdno povzročene je sodišče štelo tudi stroške “izjalovljenega“ postopka, ki za udeležence postopka ni prinesel nikakršne vsebinske pravne kvalitete.

    Prva predlagateljica je bila po stiku s tožencem hospitalizirana in ob različnih priložnostih je povedala, da jo je nasprotni udeleženec tepel. V takšni situaciji ni mogoče govoriti o nepotrebno povzročenem postopku (tudi če bi dokazni postopek pokazal, da dekličina izpoved ni ustrezala resnici). Drugi predlagateljici torej ni mogoče naprtiti krivde za ta postopek, ob vložitvi predloga komaj štiriletni prvi predlagateljici pa še toliko manj. Pravilna je torej uporaba primarnega kriterija iz 35. člena ZNP, tako da vsaka stranka krije svoje stroške tega postopka.
  • 209.
    VDSS Sklep Pdp 997/2016
    16.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00000516
    ZDR-1 člen 88, 88/4, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. KZ-1 člen 251, 251/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje je tožnici naložilo, da mu v roku 8 dni predloži podatke o zaposlitvah v času od prenehanja delovnega razmerja dalje ter o višini prejemkov v tem obdobju. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tožnica sodišču prve stopnje z dopisom predložila listine. Sodišče prve stopnje toženi stranki teh listin ni vročilo v izjavo, čeprav jih je upoštevalo pri odločitvi. Toženi stranki je s tem onemogočilo sodelovanje v postopku, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

    Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da bi se moralo opredeliti do njenih navedb, ki jih je podala na naroku za glavno obravnavo. Tožena stranka je na tem naroku sodišču prve stopnje predložila na vpogled izvirnik sporne zavarovalne police in navedla, da koda na polici potrjuje njene navedbe, da zavarovalna polica ni mogla biti ponarejena s strani druge, pri njej zaposlene osebe, ter da je iz žiga na polici razvidno, da ji jo je tožnica v nadaljnjo obravnavo predložila 7. 10. 2013. Ker se te navedbe nanašajo na odločilno dejstvo, tj. ali je tožnica toženi stranki v nadaljnjo obravnavo predložila zavarovalno polico s ponarejenim podpisom, je pritožba tožene stranke utemeljena.
  • 210.
    VSL sodba III Cp 2461/2016
    16.2.2017
    USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086404
    URS člen 26. ZPP člen 286b. ZP-1 člen 65, 169, 202b.
    pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja sodnika – sodniško odločanje – zavrnitev dokazov – grajanje procesnih kršitev – postopek o prekršku – hitri postopek – postopek določitve uklonilnega zapora
    Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z (iz)rednimi pravnimi sredstvi. Ko gre za sodniške napake, so lahko podlaga odškodninske odgovornosti samo grobe kršitve sodniške dolžnosti - sodniška samovolja pri razlagi prava, v nekaterih primerih tudi pri ugotavljanju dejanskega stanja (ki se izraža prek očitne napačnosti), zloraba oblasti, korupcija in druge grobe kršitve poštenosti postopka. S protipravnostjo torej sodna praksa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, tj. nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, ko sodnik ne uporabi jasne določbe zakona ali predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, ali če namerno ugotovi relevantne dejanske okoliščine v nasprotju z rezultati dokaznega postopka.
  • 211.
    VDSS sodba Pdp 759/2016
    16.2.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS0016995
    Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
    povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
    V pogodbi o izobraževanju je bila določena obveznost tožene stranke, da tožniku izplača stroške prevoza na izobraževanje in z izobraževanja skladno z Aneksom h KPND. Tožnik je bil napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena s strani komandirja policijske postaje. Tožena stranka je tožniku na relaciji od bivališča do kraja izobraževanja kilometrino izplačala v višini stroškov prevoza na delo in z dela (v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženih 170,87 km v eno smer). V konkretnem primeru ni šlo za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v smislu drugega odstavka 5. člena Aneksa, temveč je bil tožnik napoten na izobraževanje z lastnim prevoznim sredstvom, zato mu pripada kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, skladno z 10. členom Aneksa h KPND, ki med drugim določa uporabo lastnega avtomobila v službene namene le na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem, če drugače ni možno opraviti službene poti in da znaša kilometrina za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene 18 % neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevožen kilometer.
  • 212.
    VDSS sodba Psp 560/2016
    16.2.2017
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0017336
    ZPIZ-2 člen 53.
    vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
    Glede na 53. člen ZPIZ-2 lahko vdova po umrlem zavarovancu oz. uživalcu pravic pridobi vdovsko pokojnino, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali do njegove smrti postala popolnoma nezmožna za delo, ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če je ob smrti zakonca dopolnila vsaj 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. V obravnavani zadevi ni podan nobeden od navedenih dejanskih stanov, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Tožnica je namreč na dan smrti pokojnega dopolnila le 44 let in 9 dni starosti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do vdovske pokojnine.
  • 213.
    VSK Sklep II Ip 51/2017
    16.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00005357
    ZIZ člen 38., 38/5., 42.
    razveljavitev potrdila o pravnomočnosti po uradni dolžnosti - zahteva upnika za povrnitev stroškov - potrebnost stroškov
    Vse vloge so bile vložene v zvezi z dolžnikovim predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Res se dolžnikove trditve niso izkazale za točne, kljub temu pa je sodišče prve stopnje na koncu potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavilo, zato z vidika izvršilnega postopka o potrebnosti stroškov, ki jih je imel upnik z nasprotovanjem razveljavitvi klavzule ni mogoče govoriti.
  • 214.
    VSC sodba Cp 591/2016
    16.2.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC0004736
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59. SZ člen 117.
    skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – pravica do odkupa stanovanja
    Odstop pravice do odkupa stanovanja pod pogoji iz 117. člena SZ ne pomeni, da je ožji družinski član s tem pridobil posebno premoženje.
  • 215.
    VSM sklep II Ip 1089/2016
    16.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023345
    OZ člen 69, 69/1, 70, 70/1. ZIZ člen 185, 185/1. ZPlaSS člen 7, 7/1, 7/2. ZPP člen 87, 87/1.
    plačilo varščine po pooblaščencu - sodelovanje na javni dražbi - plačnik - uporabnik - pooblastilo
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica kot pooblaščenka res upravičena razpolagati s sredstvi na TRR uporabnice B.B. s katerega je bila nakazana varščina. A.D.S. je pri izdaji spornega plačilnega naloga glede vse na zgoraj obrazloženo ravnala v skladu s pooblastilom, vendar pa je učinek izdaje tega plačilnega naloga enak, kot če bi ga izdala uporabnica računa B.B.. Prvi odstavek 70. člena OZ glede učinkov zastopanja namreč določa, da pogodba (oziroma v obravnavani zadevi enostranski pravni posel izdaje plačilnega naloga), ki jo sklene zastopnik (to je pooblaščenec) v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega (to je uporabnico računa). Dejstvo, da je bila v obravnavani zadevi varščina nakazana iz TRR B.B., tako pomeni, da je kljub delovanju pooblaščenke slednja tudi plačnica varščine, saj je pooblaščenka to dejanje opravila v njenem imenu in s sredstvi, ki se nahajajo na njenem TRR. Iz tega razloga v skladu s prvim odstavkom 185. člena ZIZ B.B. kot uporabnica računa tudi upravičena sodelovati na javni dražbi.
  • 216.
    VDSS Sklep Pdp 87/2017
    16.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00000395
    ZDR-1 člen 73.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
    stvarna pristojnost - odpravnina - razrešitev s funkcije - direktor - individualna pogodba o zaposlitvi
    Tožnik izpodbija sklep o razrešitvi direktorja in redni odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi, podredno pa zahteva izplačilo odpravnine. Delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v delu zahtevka, s katerim se izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na razrešitev direktorja.
  • 217.
    VSM sklep I Cpg 32/2017
    16.2.2017
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO SVETA EVROPE - STEČAJNO PRAVO
    VSM0023361
    Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in sveta o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 2, 2/2, 2/2-c. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 2, 2-f. ZFPPIPP člen 49, 49/2, 49/4.
    izdaja evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov - uvedba postopka insolventnosti - začetek postopka insolventnosti
    Pritožba utemeljeno opozarja na točko 8 uvoda Uredbe št. 655/2014, iz katere med drugim izhaja, da se ta uredba zlasti ne bi smela uporabljati za zahtevke zoper dolžnika v postopkih zaradi insolventnosti. To bi po tej uredbi moralo pomeniti, da nalog za zamrznitev zoper dolžnika ne more biti izdan po tem, ko so bili v zvezi z njim uvedeni postopki zaradi insolventnosti, kot so opredeljeni v Uredbi št. 1346/2000. Iz točke (f) člena 2 Uredbe 1346/2000 pa izhaja, da pomeni „čas uvedbe postopkov“ čas začetka učinkovanja odločbe o uvedbi postopkov, ne glede na to, ali je odločba dokončna.

    - Takšna vsebina točke (f) člena 2 nazadnje citirane uredbe oziroma takšno pojmovanje „časa uvedbe postopka“ brez dvoma po pravilnem stališču pritožbe sovpada s trenutkom začetka postopka insolventnosti v smislu določb ZFPPIPP (četrti odstavek 49. člena), ko sodišče s sklepom odloči o začetku takšnega postopka in ne (že) s trenutkom uvedbe takšnega postopka (drugi odstavek 49. člena ZFPPIPP, ki se začne z vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.
  • 218.
    VSK sklep Cpg 300/2016
    16.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSK0006986
    OZ člen 171. ZZVZZ člen 86, 87.
    deljena odgovornost za škodo - nesreča pri delu - ukrepi varstva pri delu - regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje - tožba zoper delodajalca - stroški zdravljenja - prispevek delavca k škodnemu dogodku
    Po novejši sodni praksi ni več dvoma, da delodajalec lahko v razmerju do tožeče stranke odgovarja le za del, za katerega je nastanek škode mogoče pripisati njemu. V primeru ugovora soodgovornosti mora zato sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. Tako stališče je v skladu z namenom zavarovanja, to je varstvom položaja oškodovanca. Ker bi obstajala možnost regresa delodajalca do delavca, bi namreč v nasprotnem primeru lahko prišlo do situacije, ko bi škodo moral povrniti delavec sam.
  • 219.
    VDSS sodba Psp 577/2016
    16.2.2017
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDS0017368
    ZPIZ-2 člen 18, 21, 69, 69/1, 86, 86, 86/2, 86/2-1, 86/3, 86/3-1, 86/6, 123, 123/1, 123/1, 123/1-2.
    delno nadomestilo - pasivno zavarovanje
    Tožnici je bila na temelju III. kategorije invalidnosti pravica do dela na drugem delu z omejitvami s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno priznana ob ugotovitvi, da ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v obvezno zavarovanje, temveč je šlo za pasivno zavarovanje. Skladno z 21. členom ZPIZ-2 so osebe, ki so bile obvezno zavarovane, zavarovane za invalidnost, ki je posledica bolezni oziroma poškodbe zunaj dela tudi po prenehanju obveznega zavarovanja, če ob nastanku invalidnosti izpolnjujejo predpisano pokojninsko dobo za pridobitev teh pravic in niso uživalci starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Delno nadomestilo je bilo utemeljeno odmerjeno na podlagi 6. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 86. člena ZPIZ-2 v višini 50 % od invalidske pokojnine, ki bi tožnici pripadala na dan nastanka invalidnosti. Tožbeni zahtevek na povečanje delnega nadomestila za 30 % ni utemeljen.
  • 220.
    VSC sodba Cp 573/2016
    16.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004752
    OZ člen 154, 154/2.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost obeh voznikov
    Če je odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila obojestranska, odgovarja vsak imetnik za škodo v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 36
  • >
  • >>