Zakonita udeleženka je s prijavo udeležbe v postopku pridobila položaj udeleženca, ki je glede obveznosti založitve stroškov za izvedbo pripravljalnih opravil sodišča blizu položaju predlagatelja v postopku. Zakonita udeleženka je zato dolžna (začasno) založiti tudi ustrezen del (po enakih delih) preostalega manjkajočega predujma za delo sodnega izvedenca. Pri tem ni pomembno, ali so posamezni udeleženci postopka že zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov stavbe ali ne.
zakupna pogodba - trditveno in dokazno breme - razlaga pogodbe
Tožeča stranka, ki zakupnino uveljavlja, mora dokazati tudi njeno višino. Ker trditev, na osnovi katerih bi bilo mogoče preveriti višino uveljavljane zakupnine (cena za m2, način izračuna, popusti) tožeča stranka ni podala, z zahtevkom ni uspela.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – vrednost predmeta – zavezanec za plačilo sodne takse
Zavezanec za plačilo sodne takse za predlog za delitev solastne stvari je predlagatelj nepravdnega postopka. Njegova obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka. Taksna obveznost se določi glede na vrednost predmeta nepravdnega postopka, pri čemer se v postopku delitve solastne stvari določi vrednost predmeta postopka po vrednosti celotne stvari, ki se deli.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep za preprečevanje nasilja – trajanje ukrepa – podaljšanje ukrepa – ustavitev postopka
Nasprotni udeleženec je sklep o določitvi ukrepov prejel 1. 4. 2016. Izrečeni ukrepi so torej začeli veljati 2. 4. 2016 oziroma 5. 4. 2016, z veljavnostjo šestih mesecev, kar pomeni, da je časovna veljavnost ukrepov prenehala najkasneje 5. 10. 2016, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče po izteku veljavnosti ukrepov ob smiselni uporabi določbe 278. člena ZIZ postopek ustaviti. Predlagateljica v času trajanja ukrepa njegovega podaljšanja ni predlagala.
spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – prosti preudarek
V postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP) in ne po kriteriju uspeha, kot to določa splošno pravilo o stroških postopka iz 154. člena ZPP. Razlog za to je v okoliščinah, da v tem postopku vloga aktivne in pasivne stranke ni vedno povsem enoznačna, da v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravilo o zbiranju procesnega gradiva in da oficialno načelo v določenih primerih narekuje celo odločanje prek in brez zahtevka.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo
Ker navedena tožnikova vloga z dne 14. 4. 2015 predstavlja tožbo kot začetni procesni akt v pravdnem postopku (ta se je začel na podlagi vložene tožnikove vloge), je tožnik zavezanec za plačilo takse za ta postopek.
vložitev pritožbe zoper odločbo o taksni oprostitvi - pravica do pritožbe - nasprotna stranka
Četudi je tožena stranka bila stranka postopka, v katerem se je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa ni stranka v „vzporednem postopku“, ki se je glede na predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse vodil glede vprašanja o taksni obveznosti slednje. V tem vzporednem postopku je bila stranka postopka le taksni zavezanec, nasprotna stranka iz pravdnega postopka pa v tem postopku ni bila udeležena.
stroški – odgovor dolžnika na upnikov odgovor na ugovor – potrebni stroški
Potrebnost nastalih stroškov za posamezno vlogo dolžnika se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru glede na to, ali je na vlogo upnika zaradi obrambe pravic oziroma pravno zavarovanih interesov treba odgovoriti, in glede na vsebino samega dolžnikovega odgovora. ZIZ ne predpisuje obveznosti vročitve odgovora upnika na ugovor dolžnika dolžniku v izjavo, potrebnost tega procesnega dejanja v vsakem konkretnem primeru presodi sodišče. Vročitev upnikovega odgovora v izjavo dolžniku pa še ne pomeni, da bo dolžnik, ki bo odgovoril in nato z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel, v vsakem primeru upravičen tudi do povrnitve stroškov odgovora na upnikov odgovor. Do povrnitve le teh je upravičen, če je odgovor na upnikov odgovor za njegovo obrambo objektivno potreben, saj se le v tem primeru lahko kot potrebne oceni tudi v zvezi s tem nastale stroške.
Glede na vsebino ugovora dolžnikov in odgovora upnice nanj, odgovor dolžnikov z dne 4. 10. 2016 ni bil potreben. V njem sta glede neposredne izvršljivosti notarskega zapisa navedla le, da „vztrajata kot doslej“, sicer pa utemeljevala v ugovoru uveljavljani pobot, kar pa, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ni utemeljen ugovorni razlog v konkretni zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072635
ZPP člen 8, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odprava napak – znižanje plačila – trditveno in dokazno breme – protispisnost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka nima prav, da dejstvo obstoja napake zadostuje za uspešno uveljavljanja znižanja plačila. Tožena stranka bi morala za sklepčnost ugovora znižanja plačila zaradi napake podati ustrezne trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo tega dela ob sklenitvi pogodbe z napako.
Tožena stranka navaja, da je protispisnost v tem, da je izvedenka izpovedala, da je bilo delo tožeče stranke izvršeno pomanjkljivo in tudi izračunala stroške sanacije. Sodišču prve stopnje je zato očitala, da bi na podlagi izvedenih dokazov lahko odločilo drugače. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka pravzaprav ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa jo v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000850
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - soprispevek
V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je spornega dne utrpel na delovnem mestu, ko je padel med sestopanjem z lestve. Prvostopenjsko sodišče je ugotovitev izvedenke o nepazljivosti tožnika kot najverjetnejšem vzroku za padec upoštevalo pri presoji, ali je tožnik tudi sam prispeval k sami delovni nezgodi. Utemeljeno je upoštevalo tudi dejstvo, da je tožnik kot bivši samostojni podjetnik poznal predpise o varstvu pri delu, zaradi česar mu je bilo znano, da je pri sestopu z lestve potrebna običajna previdnost, hkrati pa je splošno znano, da na tleh, posutih z drobljivim materialom, lahko pride do zdrsa. Ob upoštevanju vsega navedenega in dejstva, da se je tožnik poškodoval v službi, pri opravljanju dela, ki je predvsem v interesu delodajalca, je soprispevek delavca v višini 30 % ustrezen.
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek. Ker pa so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank, tako za vložitev pritožbe kot odgovora na pritožbo, začetek stečajnega postopka ni razlog za prekinitev postopka oziroma ni ovira za odločanje o predmetni pritožbi.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala dela regresa za letni dopust za leto 2013, celotnega regresa za letni dopust za leto 2014 in dela regresa za letni dopust za leto 2015, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Ker so bile pri tožnici v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja, so izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
kaznivo dejanje - prekršek - dvakratna obsodba za isto dejanje
Res je bil obdolžencu dne 3. 12. 2014 izdan plačilni nalog (list. št. A2) za prekršek zoper javni red in mir na podlagi četrtega odstavka 6. člena Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju ZJRM) in mu je bila izrečena globa v znesku 625,94 EUR, ki ga je storil 28. 7. 2014. To dejanje torej obdolženec ni storil v časovnem obdobju, ki ga navaja pritožba (25. 4. do 2. 5. 2014). Iz tega razloga obdolžencu izrečene denarne kazni za prekršek ni moč obravnavati kot dejanje, ki je bilo opisano v obtožbi. Dejstva iz obeh postopkov zato niso ista in tako ni moč govoriti o tem, da je bilo o istem dejanju zoper obdolženca že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Uveljavljana kršitev kazenskega zakona zato ni podana, kršitev na katere je dolžno paziti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
Tožnik je podpisal sporni sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, s katerega vsebino je bil seznanjen in se je z njo strinjal. Ni dokazal, da bi bil sporazum ponarejen, ali mu podtaknjen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek (saj ni ugotovilo, da je sporazum ničen) in podredni zahtevek po plačilu odpravnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00000584
OZ člen 131.. ZPP člen 188, 188/3.
začasna nezmožnost za delo - umik tožbe - ustavitev postopka - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so odločbe obremenjene s tako imenovano kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega prava, ali zavestno kršitvijo postopka. Protipravnost tako ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017356
ZPP člen 44.
stroški postopka - vrednost predmeta - korekcijska dolžnost sodišča
Ker gre v obravnavanem primeru za premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom (pravica do enkratnega izplačila sredstev iz naslova obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja), zoper vrednost spornega predmeta pa toženec ni ugovarjal, niti ni sodišče izkoristilo korekcijske dolžnosti iz 3. odstavka 44. člena ZPP, je pri odmeri stroškov postopka potrebno skladno z 2. odstavkom 44. člena ZPP upoštevati vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000382
ZPIZ-2 člen 66.. ZDR-1 člen 184.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
Tožnica se je spornega dne poškodovala pri opravljanju dela čistilke na železniški postaji. Po navodilih tožene stranke je za prevoz med železniškimi postajami uporabljala vlak. Do nesreče je prišlo pri izstopu iz potniškega vlaka na sporni postaji, na kateri ni perona. Zaradi zagotovitve varnega dostopa do vlaka bi morala biti, skladno z določbami Pravilnika o opremljenosti železniških postaj in postajališč, vsaka železniška postaja opremljena s peronom. Tožena stranka je bila dolžna tožnici zagotoviti varno delovno okolje, to svojo obveznost pa je na sporni postaji kršila. Zato je tožena stranka ravnala protipravno, podana pa je tudi njena krivda, saj je kot delodajalka dolžna zagotoviti delavcu varne delovne pogoje (varen dostop do železniške postaje).
ZDR-1 člen 20, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZJU člen 33, 154, 154/1, 154/3.. ZS člen 7, 7/1, 31, 31/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - javni uslužbenec
Tudi v primeru, če kršitve, zaradi katerih je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, same zase morda ne bi bile dovolj resne in utemeljene, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala.
ZPP člen 254.. ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-2, 63/3, 64, 85.
invalidska pokojnina - nadomestilo za invalidnost - I. kategorija invalidnosti
Izvedensko mnenje, podano na podlagi osebnega pregleda tožnika, je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka v delu na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Predstavlja namreč dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. S polnim delovnim časom je še zmožen za delo z določenimi fizičnimi razbremenitvami.