• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 36
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sodba Cpg 315/2016
    27.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006981
    ZPP člen 285.
    materialno procesno vodstvo
    V taki situaciji, ko je bila stranki že enkrat dana možnost ustrezno dopolniti svoje trditve in je ni izkoristila, dodatno materialno procesno vodstvo ni več na mestu, oziroma bi pomenilo že pretiran poseg sodišča v položaj nasprotne stranke.
  • 22.
    VSM sklep I Cp 191/2017
    27.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0023319
    ZPP člen 328, 328/1.
    poprava sodbe
    Pritožbena izvajanja v smeri ponovne poprave sodbe lahko predstavljajo le ponoven predlog za popravo sodbe.
  • 23.
    VSL sklep I Cpg 832/2016
    27.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085136
    ZPP člen 199, 199/1, 199/3, 200, 200/1, 202, 204, 204/1.
    obvestitev tretjega o pravdi – stranska intervencija – pravni interes za intervencijo
    V vlogi, v kateri stranka predlaga obvestitev tretjega o začeti pravdi, mora stranka navesti razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda. Pravilno prvostopenjsko sodišče pri tem pojasnjuje, da sodišče ne preverja utemeljenosti strankine zahteve, naj tretjega obvesti o pravdi. To pa posledično pomeni, da mora razloge za morebitno priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes zanjo pojasniti in izkazati pretendirani stranski intervenient.
  • 24.
    VSL sklep IV Cp 413/2017
    24.2.2017
    SODNE TAKSE
    VSL0086401
    ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 34a.
    taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo
    Ker navedena tožnikova vloga z dne 14. 4. 2015 predstavlja tožbo kot začetni procesni akt v pravdnem postopku (ta se je začel na podlagi vložene tožnikove vloge), je tožnik zavezanec za plačilo takse za ta postopek.
  • 25.
    VSL sklep II Ip 216/2017
    24.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0069217
    ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 155.
    stroški – odgovor dolžnika na upnikov odgovor na ugovor – potrebni stroški
    Potrebnost nastalih stroškov za posamezno vlogo dolžnika se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru glede na to, ali je na vlogo upnika zaradi obrambe pravic oziroma pravno zavarovanih interesov treba odgovoriti, in glede na vsebino samega dolžnikovega odgovora. ZIZ ne predpisuje obveznosti vročitve odgovora upnika na ugovor dolžnika dolžniku v izjavo, potrebnost tega procesnega dejanja v vsakem konkretnem primeru presodi sodišče. Vročitev upnikovega odgovora v izjavo dolžniku pa še ne pomeni, da bo dolžnik, ki bo odgovoril in nato z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel, v vsakem primeru upravičen tudi do povrnitve stroškov odgovora na upnikov odgovor. Do povrnitve le teh je upravičen, če je odgovor na upnikov odgovor za njegovo obrambo objektivno potreben, saj se le v tem primeru lahko kot potrebne oceni tudi v zvezi s tem nastale stroške.

    Glede na vsebino ugovora dolžnikov in odgovora upnice nanj, odgovor dolžnikov z dne 4. 10. 2016 ni bil potreben. V njem sta glede neposredne izvršljivosti notarskega zapisa navedla le, da „vztrajata kot doslej“, sicer pa utemeljevala v ugovoru uveljavljani pobot, kar pa, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ni utemeljen ugovorni razlog v konkretni zadevi.
  • 26.
    VSL sklep IV Cp 384/2017
    24.2.2017
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086425
    ZPP člen 154, 158, 158/1, 406, 406/2, 413.
    spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – prosti preudarek
    V postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP) in ne po kriteriju uspeha, kot to določa splošno pravilo o stroških postopka iz 154. člena ZPP. Razlog za to je v okoliščinah, da v tem postopku vloga aktivne in pasivne stranke ni vedno povsem enoznačna, da v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravilo o zbiranju procesnega gradiva in da oficialno načelo v določenih primerih narekuje celo odločanje prek in brez zahtevka.
  • 27.
    VSK sklep Cpg 218/2016
    24.2.2017
    SODNE TAKSE
    VSK0006958
    ZST-1A člen 1. ZPP 343, 343/4.
    vložitev pritožbe zoper odločbo o taksni oprostitvi - pravica do pritožbe - nasprotna stranka
    Četudi je tožena stranka bila stranka postopka, v katerem se je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa ni stranka v „vzporednem postopku“, ki se je glede na predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse vodil glede vprašanja o taksni obveznosti slednje. V tem vzporednem postopku je bila stranka postopka le taksni zavezanec, nasprotna stranka iz pravdnega postopka pa v tem postopku ni bila udeležena.
  • 28.
    VSL sodba II Cpg 11/2017
    24.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0072635
    ZPP člen 8, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 639, 639/3, 640.
    podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odprava napak – znižanje plačila – trditveno in dokazno breme – protispisnost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
    Tožena stranka nima prav, da dejstvo obstoja napake zadostuje za uspešno uveljavljanja znižanja plačila. Tožena stranka bi morala za sklepčnost ugovora znižanja plačila zaradi napake podati ustrezne trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo tega dela ob sklenitvi pogodbe z napako.

    Tožena stranka navaja, da je protispisnost v tem, da je izvedenka izpovedala, da je bilo delo tožeče stranke izvršeno pomanjkljivo in tudi izračunala stroške sanacije. Sodišču prve stopnje je zato očitala, da bi na podlagi izvedenih dokazov lahko odločilo drugače. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka pravzaprav ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa jo v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
  • 29.
    VSL sklep II Cp 376/2017
    24.2.2017
    SODNE TAKSE
    VSL0086423
    ZST-1 člen 3, 5, 7, 17, 27.
    taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – vrednost predmeta – zavezanec za plačilo sodne takse
    Zavezanec za plačilo sodne takse za predlog za delitev solastne stvari je predlagatelj nepravdnega postopka. Njegova obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka. Taksna obveznost se določi glede na vrednost predmeta nepravdnega postopka, pri čemer se v postopku delitve solastne stvari določi vrednost predmeta postopka po vrednosti celotne stvari, ki se deli.
  • 30.
    VSL sklep IV Cp 450/2017
    24.2.2017
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0084990
    ZPND člen 1, 19, 19/4, 24. ZIZ člen 278, 278/1.
    preprečevanje nasilja v družini – ukrep za preprečevanje nasilja – trajanje ukrepa – podaljšanje ukrepa – ustavitev postopka
    Nasprotni udeleženec je sklep o določitvi ukrepov prejel 1. 4. 2016. Izrečeni ukrepi so torej začeli veljati 2. 4. 2016 oziroma 5. 4. 2016, z veljavnostjo šestih mesecev, kar pomeni, da je časovna veljavnost ukrepov prenehala najkasneje 5. 10. 2016, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče po izteku veljavnosti ukrepov ob smiselni uporabi določbe 278. člena ZIZ postopek ustaviti. Predlagateljica v času trajanja ukrepa njegovega podaljšanja ni predlagala.
  • 31.
    VDSS Sodba Pdp 798/2016
    23.2.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00000653
    ZDoh-2 člen 44.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
    neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - premoženjska škoda
    Odškodnina, do katere je upravičen tožnik zato, ker v času, ko je bil na misiji, ni mogel iz razlogov na strani tožene stranke koristiti dni tedenskega počitka, po naravi odškodnina za opravljeno delo na prosti dan. Gre za premoženjsko škodo, ki je prejemek iz delovnega razmerja, vendar pa ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Tako se odškodnina za premoženjsko škodo skladno z določbo 44. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo, ob upoštevanju določb 1. odstavka 144. člena ZPIZ-2 ter 3. odstavka 2. člena ZPSV pa se prispevki za socialno varnost plačajo tudi od odškodnine za premoženjsko škodo.
  • 32.
    VSL sklep I Cp 243/2017
    23.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084992
    ZPP člen 188, 188/4, 325, 325/1, 325/2, 328.
    obseg skupnega premoženja – popravni sklep – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – rok za podajo predloga
    Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Določba je dovolj jasna, predlog mora biti vložen v petnajstih dneh po prejemu tiste sodbe, s katero ni bilo odločeno o vseh zahtevkih, v konkretnem primeru torej po prejemu sodbe sodišča prve stopnje z dne 11. 11. 2015, ki jo je tožnica prejela 10. 12. 2015.
  • 33.
    VSK sodba IV Kp 29407/2010
    23.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK0007047
    ZKP členi 129, 129/1, 372, 372/1, 426, 426/1.
    načelo specialnosti – zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti
    Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je načelo specialnosti institut, ki se veže na kaznivo dejanje (pravno kvalifikacijo in opis – zlasti historični dogodek), ne pa na vrsto postopka (sojenje ali izvršitev kazni), zaradi katerega je bila predaja dovoljena. V obravnavani zadevi je pomembno, da je bil obtoženi predan tudi za obravnavano kaznivo dejanje (poleg kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena KZ). Okoliščina, da je bil predan postopku zaradi izvršitve zaporne kazni ne pomeni, da je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe kršeno načelo specialnosti, če je ponovno sojen za isto kaznivo dejanje, na kar kaže tudi sklepanje po nasprotnem razlogovanju, ko v primeru, da je bila oseba predana za določeno kaznivo dejanje v posamezni fazi kazenskega postopka (npr. v preiskavi), predaja velja tudi za fazo sojenja po obtožnici ter za fazo izvršitve kazni. V primeru razveljavitve sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti pomeni postopek po razveljavitvi (četudi pred sodiščem prve stopnje) postopek, ki je namenjen sanaciji postopkovnih kršitev (prvi odstavek 426. člena ZKP), ta postopek pa v nobenem primeru ne more privesti do odločitve, ki bi bila v škodo obdolženca. Postopek nove razsoje je zato lahko izključno v njegovo korist (tako 11. točka prej navedene odločbe Ustavnega sodišča RS). Pritožniki torej nimajo prav, da je v obravnavani zadevi zastaranje nastopilo 20.12.2016, saj dveletni rok po razveljaviti sodbe nastopi 20.3.2017, obravnavana zadeva pa je postala pravnomočna z razglasitvijo predmetne sodbe pritožbenega sodišča z dne 23.2.2017 (prvi odstavek 129. člena ZKP).
  • 34.
    VDSS sodba Psp 611/2016
    23.2.2017
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0017372
    ZZVZZ člen 44a.
    zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
    Ker so bile pri tožnici v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja, so izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
  • 35.
    VSM sklep IV Kp 143/2017
    23.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023412
    ZKP člen 52, 52/1, 87, 87/5, 277, 277/2, 437, 437/1.
    vloga vezana na rok - pravočasnost zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - nepopolna zasebna tožba - zasebni tožilki kot prava neuki stranki
    Pritožba pa je neutemeljena tudi v delu, ko zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati peti odstavek 87. člena ZKP glede na to, da sta zasebni tožilki prava neuki stranki. Ta določba v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker zasebne tožbe zasebni tožilki nista poslali nepristojnemu sodišču pred potekom roka, ampak sta jo vložili pri pristojnem sodišču, vendar pa prepozno (po izteku trimesečnega roka). Seznanitev zasebnih tožilk pravdnega sodišča s pisanjem L.G. zasebnima tožilkama, pa ni moč šteti kot vložitev zasebne tožbe (pisanja) nepristojnemu sodišču. Zakonski rok (tri mesece) iz petega odstavka 87. člena ZKP je nepodaljšljiv. Pritožba tudi nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo, če je ugotovilo, da je zasebna tožba vložena prepozno, izdati zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je namreč zasebno tožbo šele preizkušalo v formalnem in materialnem smislu (437. člen ZKP) in ugotovilo, da je vložena prepozno ter da tudi sicer ni sposobna za obravnavo. Zato jo je utemeljeno s sklepom zavrglo, saj do faze sojenja v zadevi še sploh ni prišlo in je zato ni moglo zavrniti s sodbo, kot to nepravilno navaja pritožnik.
  • 36.
    VDSS Sklep X Pdp 965/2016
    23.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00000519
    ZJU člen 26, 41, 78, 79, 156, 156/5.. ZDU-1 člen 27.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
    kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom - sistemizacija - načelo kontradiktornosti - trditvena podlaga - pravica do izjave
    V členu 156/5 ZJU je določeno, da mora biti reorganizaciji priložena "analiza delovnih opravil in delovnih postopkov", ne pa "analiza posameznih delovnih mest, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, da določeno delo ni potrebno, ali da ni dela za določena delovna mesta". Te besede je prvostopno sodišče povzelo iz izpovedbe priče. Sodišče prve stopnje je vsebino določila v členu 156/5 ZJU razširilo z vsebino, ki ni navedena, zaradi česar je bilo napačno uporabljeno materialno pravo.

    Predlagatelj v zvezi s kršitvami usklajevalnega postopka ni podal trditev. Glede kršitev 26. člena ZJU je sodišče prve stopnje zaključke sprejelo iz izpovedi prič in s tem nedopustno vzpostavilo trditveno podlago. Nasprotna udeleženka se do te trditvene podlage ni imela možnosti opredeliti. Zato je bilo kršeno načelo kontradiktornosti oziroma pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Storjena pa je bila tudi kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj niso bile spoštovane določbe ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP).
  • 37.
    VSK sodba Cpg 262/2016
    23.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006961
    ZPP člen 154.
    obrazloženost priznanih stroškov – odvetniški stroški – odvetniška tarifa
    Ne drži pritožbeni očitek, da tožeča stranka ne more preveriti odločitve sodišča prve stopnje glede priznanih stroškov tožene stranke. V tej zvezi je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo, da predstavljajo priznani odvetniški stroški 1.096,77 EUR, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika tožene stranke in v skladu z določbami odvetniške tarife.
  • 38.
    VDSS Sodba Psp 9/2017
    23.2.2017
    INVALIDI
    VDS00000611
    ZPIZ-2 člen 41,109, 109/1, 109/4.
    starostna pokojnina - invalidska pokojnina - II. kategorija invalidnosti
    Tožnik ni sočasno izpolnjeval pogojev za invalidsko, starostno oziroma predčasno pokojnino, saj na dan nastanka invalidnosti ni izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino. Četrti odstavek 109. člena ZPIZ-2 v tem primeru ni mogoče uporabiti in se uporabi prvi odstavek 109. člena ZPIZ-2, po katerem ima zavarovanec ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja pravico, da uživa le eno od njih po lastni izbiri. Kako se bo tožnik odločil, bo verjetno odvisno, ko mu bo znana višina ene in druge pokojnine.
  • 39.
    VSL sklep II Cpg 119/2017
    23.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL0085157
    ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 187, 447, 447/1, 495, 495/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
    spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - tožba vložena zoper neobstoječo osebo - univerzalno pravno nasledstvo
    Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, ker nima pravne subjektivitete.

    Ko je tožena (pravna) oseba, ki v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Takšna situacija je urejena v petem odstavku 81. člena ZPP. Ta določa, da sodišče v takšnih primerih tožbo zavrže.
  • 40.
    VSL sklep I Cp 440/2017
    23.2.2017
    NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086023
    ZDZdr člen 31, 51, 71. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    obvezno zastopanje – stroški postopka – postavitev odvetnika po uradni dolžnosti – stroški odvetnika – stroški odvetnika po uradni dolžnosti – odpust iz psihiatrične bolnišnice – kršitev načela kontradiktornosti – opustitev vročitve
    Pritožnica je zahtevala odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom. Sodišče ji je postavilo odvetnika po uradni dolžnosti. Predlagateljica odprave zdravljenja pod posebnim nadzorom v postopku ni uspela, sodišče pa je naložilo stroške odvetnika predlagateljici. Pred tem ji ni vročilo sklepa o postavitvi odvetnika in tudi ne sklep o odmeri stroškov. Če se lahko izkaže, da mora stranka te stroške plačati, ji morajo biti tudi sklepi vročeni. Zato gre za kršitev načela kontradiktornosti.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 36
  • >
  • >>