ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084982
ZPP člen 458. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – škoda, povzročena gostu – gost, ki je na zasebnem obisku – sorodniki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča relevantnega besedila zavarovalnih pogojev ni mogoče interpretirati tako, da gre vedno, ko pride sorodnik k zavarovancu domov, za zasebni obisk. Če bi za omejitev zavarovalnega kritja zadoščalo že, da gre za sorodnika (ne glede na namen obiska), preostali del besedila (da gre za gosta, ki je na zasebnem obisku) ne bi imel nobene pojasnilne funkcije. Pojem „sorodniki“ je naveden v oklepaju kot le eden od primerov (poleg prijateljev) „gosta, ki je na zasebnem obisku“, zato je težišče besedila na slednjem. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo namen obiska, ta pa je bil v tem, da je tožnik (vnuk) prišel k zavarovancu toženke (dedku) obrezovat drevesa, torej pomagati pri delu, za katero ga je ta predhodno zaprosil. V času nastanka škodnega dogodka tožnika zato ni mogoče šteti za gosta oziroma obiskovalca.
ZPP člen 199, 199/1, 199/3, 200, 200/1, 202, 204, 204/1.
obvestitev tretjega o pravdi – stranska intervencija – pravni interes za intervencijo
V vlogi, v kateri stranka predlaga obvestitev tretjega o začeti pravdi, mora stranka navesti razlog obvestitve in stanje, v katerem je pravda. Pravilno prvostopenjsko sodišče pri tem pojasnjuje, da sodišče ne preverja utemeljenosti strankine zahteve, naj tretjega obvesti o pravdi. To pa posledično pomeni, da mora razloge za morebitno priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes zanjo pojasniti in izkazati pretendirani stranski intervenient.
vložitev pritožbe zoper odločbo o taksni oprostitvi - pravica do pritožbe - nasprotna stranka
Četudi je tožena stranka bila stranka postopka, v katerem se je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa ni stranka v „vzporednem postopku“, ki se je glede na predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse vodil glede vprašanja o taksni obveznosti slednje. V tem vzporednem postopku je bila stranka postopka le taksni zavezanec, nasprotna stranka iz pravdnega postopka pa v tem postopku ni bila udeležena.
stroški – odgovor dolžnika na upnikov odgovor na ugovor – potrebni stroški
Potrebnost nastalih stroškov za posamezno vlogo dolžnika se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru glede na to, ali je na vlogo upnika zaradi obrambe pravic oziroma pravno zavarovanih interesov treba odgovoriti, in glede na vsebino samega dolžnikovega odgovora. ZIZ ne predpisuje obveznosti vročitve odgovora upnika na ugovor dolžnika dolžniku v izjavo, potrebnost tega procesnega dejanja v vsakem konkretnem primeru presodi sodišče. Vročitev upnikovega odgovora v izjavo dolžniku pa še ne pomeni, da bo dolžnik, ki bo odgovoril in nato z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel, v vsakem primeru upravičen tudi do povrnitve stroškov odgovora na upnikov odgovor. Do povrnitve le teh je upravičen, če je odgovor na upnikov odgovor za njegovo obrambo objektivno potreben, saj se le v tem primeru lahko kot potrebne oceni tudi v zvezi s tem nastale stroške.
Glede na vsebino ugovora dolžnikov in odgovora upnice nanj, odgovor dolžnikov z dne 4. 10. 2016 ni bil potreben. V njem sta glede neposredne izvršljivosti notarskega zapisa navedla le, da „vztrajata kot doslej“, sicer pa utemeljevala v ugovoru uveljavljani pobot, kar pa, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ni utemeljen ugovorni razlog v konkretni zadevi.
spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – prosti preudarek
V postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP) in ne po kriteriju uspeha, kot to določa splošno pravilo o stroških postopka iz 154. člena ZPP. Razlog za to je v okoliščinah, da v tem postopku vloga aktivne in pasivne stranke ni vedno povsem enoznačna, da v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravilo o zbiranju procesnega gradiva in da oficialno načelo v določenih primerih narekuje celo odločanje prek in brez zahtevka.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – vrednost predmeta – zavezanec za plačilo sodne takse
Zavezanec za plačilo sodne takse za predlog za delitev solastne stvari je predlagatelj nepravdnega postopka. Njegova obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka. Taksna obveznost se določi glede na vrednost predmeta nepravdnega postopka, pri čemer se v postopku delitve solastne stvari določi vrednost predmeta postopka po vrednosti celotne stvari, ki se deli.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo
Ker navedena tožnikova vloga z dne 14. 4. 2015 predstavlja tožbo kot začetni procesni akt v pravdnem postopku (ta se je začel na podlagi vložene tožnikove vloge), je tožnik zavezanec za plačilo takse za ta postopek.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep za preprečevanje nasilja – trajanje ukrepa – podaljšanje ukrepa – ustavitev postopka
Nasprotni udeleženec je sklep o določitvi ukrepov prejel 1. 4. 2016. Izrečeni ukrepi so torej začeli veljati 2. 4. 2016 oziroma 5. 4. 2016, z veljavnostjo šestih mesecev, kar pomeni, da je časovna veljavnost ukrepov prenehala najkasneje 5. 10. 2016, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče po izteku veljavnosti ukrepov ob smiselni uporabi določbe 278. člena ZIZ postopek ustaviti. Predlagateljica v času trajanja ukrepa njegovega podaljšanja ni predlagala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072635
ZPP člen 8, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odprava napak – znižanje plačila – trditveno in dokazno breme – protispisnost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka nima prav, da dejstvo obstoja napake zadostuje za uspešno uveljavljanja znižanja plačila. Tožena stranka bi morala za sklepčnost ugovora znižanja plačila zaradi napake podati ustrezne trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo tega dela ob sklenitvi pogodbe z napako.
Tožena stranka navaja, da je protispisnost v tem, da je izvedenka izpovedala, da je bilo delo tožeče stranke izvršeno pomanjkljivo in tudi izračunala stroške sanacije. Sodišču prve stopnje je zato očitala, da bi na podlagi izvedenih dokazov lahko odločilo drugače. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka pravzaprav ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa jo v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
načelo specialnosti – zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti
Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je načelo specialnosti institut, ki se veže na kaznivo dejanje (pravno kvalifikacijo in opis – zlasti historični dogodek), ne pa na vrsto postopka (sojenje ali izvršitev kazni), zaradi katerega je bila predaja dovoljena. V obravnavani zadevi je pomembno, da je bil obtoženi predan tudi za obravnavano kaznivo dejanje (poleg kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena KZ). Okoliščina, da je bil predan postopku zaradi izvršitve zaporne kazni ne pomeni, da je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe kršeno načelo specialnosti, če je ponovno sojen za isto kaznivo dejanje, na kar kaže tudi sklepanje po nasprotnem razlogovanju, ko v primeru, da je bila oseba predana za določeno kaznivo dejanje v posamezni fazi kazenskega postopka (npr. v preiskavi), predaja velja tudi za fazo sojenja po obtožnici ter za fazo izvršitve kazni. V primeru razveljavitve sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti pomeni postopek po razveljavitvi (četudi pred sodiščem prve stopnje) postopek, ki je namenjen sanaciji postopkovnih kršitev (prvi odstavek 426. člena ZKP), ta postopek pa v nobenem primeru ne more privesti do odločitve, ki bi bila v škodo obdolženca. Postopek nove razsoje je zato lahko izključno v njegovo korist (tako 11. točka prej navedene odločbe Ustavnega sodišča RS). Pritožniki torej nimajo prav, da je v obravnavani zadevi zastaranje nastopilo 20.12.2016, saj dveletni rok po razveljaviti sodbe nastopi 20.3.2017, obravnavana zadeva pa je postala pravnomočna z razglasitvijo predmetne sodbe pritožbenega sodišča z dne 23.2.2017 (prvi odstavek 129. člena ZKP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000850
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - soprispevek
V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je spornega dne utrpel na delovnem mestu, ko je padel med sestopanjem z lestve. Prvostopenjsko sodišče je ugotovitev izvedenke o nepazljivosti tožnika kot najverjetnejšem vzroku za padec upoštevalo pri presoji, ali je tožnik tudi sam prispeval k sami delovni nezgodi. Utemeljeno je upoštevalo tudi dejstvo, da je tožnik kot bivši samostojni podjetnik poznal predpise o varstvu pri delu, zaradi česar mu je bilo znano, da je pri sestopu z lestve potrebna običajna previdnost, hkrati pa je splošno znano, da na tleh, posutih z drobljivim materialom, lahko pride do zdrsa. Ob upoštevanju vsega navedenega in dejstva, da se je tožnik poškodoval v službi, pri opravljanju dela, ki je predvsem v interesu delodajalca, je soprispevek delavca v višini 30 % ustrezen.
kaznivo dejanje - prekršek - dvakratna obsodba za isto dejanje
Res je bil obdolžencu dne 3. 12. 2014 izdan plačilni nalog (list. št. A2) za prekršek zoper javni red in mir na podlagi četrtega odstavka 6. člena Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju ZJRM) in mu je bila izrečena globa v znesku 625,94 EUR, ki ga je storil 28. 7. 2014. To dejanje torej obdolženec ni storil v časovnem obdobju, ki ga navaja pritožba (25. 4. do 2. 5. 2014). Iz tega razloga obdolžencu izrečene denarne kazni za prekršek ni moč obravnavati kot dejanje, ki je bilo opisano v obtožbi. Dejstva iz obeh postopkov zato niso ista in tako ni moč govoriti o tem, da je bilo o istem dejanju zoper obdolženca že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Uveljavljana kršitev kazenskega zakona zato ni podana, kršitev na katere je dolžno paziti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
Tožnik je podpisal sporni sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, s katerega vsebino je bil seznanjen in se je z njo strinjal. Ni dokazal, da bi bil sporazum ponarejen, ali mu podtaknjen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek (saj ni ugotovilo, da je sporazum ničen) in podredni zahtevek po plačilu odpravnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pričakovan obseg dela
Odpovedni razlog nesposobnosti je bil določen v 2. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, in sicer kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Da se delavcu lahko "očita", da ne dosega delovnih rezultatov, mora delodajalec najprej določiti obseg oziroma merilo za določitev, kaj se od njega sploh pričakuje, o tem pa mora biti delavec tudi vnaprej obveščen.
Tudi v primeru, če bi se štelo, da je kvartalni plan znašal eno četrtino letnega plana in bi skladno s četrtim in petim odstavkom 11. člena pogodbe o zaposlitvi nedoseganje 60 % takega plana predstavljalo razlog nesposobnosti, tožniku kljub temu ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi tega razloga, ker je to v nasprotju z določilom v Pravilniku, v katerem je kot razlog nesposobnosti določeno le nedoseganje polletnega ali letnega plana (cilja).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 236a, 236a/4, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
V skladu s pravili pravdnega postopka morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Pri tem je ključno, da sodišče navede konkretne vsebinske razloge in na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade. Ker je sodišče prve stopnje navedlo le pavšalne razloge za zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, brez vsebinske vrednosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 88, 88/3, 88/3-1, 90, 90/3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 7, 9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - izobrazba
Zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, je neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve je treba primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določene za ponujeno zaposlitev, ter stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve stopnji nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto, je ponudba zaposlitve neustrezna. Delo, za katerega je alternativno predpisana V. stopnja strokovne izobrazbe, ne glede na to, da je za to delovno mesto alternativno predpisana tudi VI. stopnja strokovne izobrazbe, je manj zahtevno delo in se torej razlikuje od dela na delovnem mestu, za katerega je določena VII. stopnja strokovne izobrazbe. Zato je v primeru, če je ponujena zaposlitev za dve stopnji ali celo več stopenj nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto delavca, takšna zaposlitev neustrezna. Ker je bil ugotovljen obstoj prostega delovnega mesta v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katerega se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker tožena stranka, ob podanih drugih relevantnih kriterijih ustrezne zaposlitve iz 90. člena ZDR, tožniku ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba - aktivna vojaška služba
Pogoji za priznanje pokojninske dajatve (starostne ali predčasne pokojnine) po veljavnem ZPIZ-2 niso izpolnjeni, ker tožnik pri slovenskem nosilcu zavarovanja nima pokojninske dobe. Zavarovanja na temelju aktivne vojaške službe v bivši JLA na območju nekdanje SRS od 1960 do 1972 ni mogoče šteti za pokojninsko dobo, dopolnjeno pri slovenskem nosilcu zavarovanja.
kolektivni delovni spor – reprezentativnost sindikata – konfederacija sindikatov – lastnost reprezentativnosti za območje države – zveza sindikatov
Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna. Posledično pa tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zgolj zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic.
Nasprotna udeleženka je predlagateljici z izpodbijanima odločbama zakonito priznala lastnost reprezentativnosti v posameznih dejavnostih (obramba; kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija) oziroma poklicih (vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju; avdiologi in govorni terapevti / avdiologinje in govorne terapevtke) in ne na ravni države kar za vse dejavnosti, panoge oziroma poklice, kot to uveljavlja predlagateljica. Sindikatom, ki so člani predlagateljice, zgolj zaradi tega članstva, ni mogoče priznati reprezentativnosti za dejavnost, panogo ali poklic, za katere predlagateljici reprezentativnost ni priznana. Pri tem pa predlagateljica v tem sporu niti ni trdila, da bi vanjo včlanjeni sindikati sami izpolnjevali pogoje za pridobitev lastnosti reprezentativnosti na podlagi drugega odstavka 8. člena ZRSin.
ZKP člen 52, 52/1, 87, 87/5, 277, 277/2, 437, 437/1.
vloga vezana na rok - pravočasnost zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - nepopolna zasebna tožba - zasebni tožilki kot prava neuki stranki
Pritožba pa je neutemeljena tudi v delu, ko zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati peti odstavek 87. člena ZKP glede na to, da sta zasebni tožilki prava neuki stranki. Ta določba v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker zasebne tožbe zasebni tožilki nista poslali nepristojnemu sodišču pred potekom roka, ampak sta jo vložili pri pristojnem sodišču, vendar pa prepozno (po izteku trimesečnega roka). Seznanitev zasebnih tožilk pravdnega sodišča s pisanjem L.G. zasebnima tožilkama, pa ni moč šteti kot vložitev zasebne tožbe (pisanja) nepristojnemu sodišču. Zakonski rok (tri mesece) iz petega odstavka 87. člena ZKP je nepodaljšljiv. Pritožba tudi nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo, če je ugotovilo, da je zasebna tožba vložena prepozno, izdati zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je namreč zasebno tožbo šele preizkušalo v formalnem in materialnem smislu (437. člen ZKP) in ugotovilo, da je vložena prepozno ter da tudi sicer ni sposobna za obravnavo. Zato jo je utemeljeno s sklepom zavrglo, saj do faze sojenja v zadevi še sploh ni prišlo in je zato ni moglo zavrniti s sodbo, kot to nepravilno navaja pritožnik.