ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084982
ZPP člen 458. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – škoda, povzročena gostu – gost, ki je na zasebnem obisku – sorodniki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča relevantnega besedila zavarovalnih pogojev ni mogoče interpretirati tako, da gre vedno, ko pride sorodnik k zavarovancu domov, za zasebni obisk. Če bi za omejitev zavarovalnega kritja zadoščalo že, da gre za sorodnika (ne glede na namen obiska), preostali del besedila (da gre za gosta, ki je na zasebnem obisku) ne bi imel nobene pojasnilne funkcije. Pojem „sorodniki“ je naveden v oklepaju kot le eden od primerov (poleg prijateljev) „gosta, ki je na zasebnem obisku“, zato je težišče besedila na slednjem. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo namen obiska, ta pa je bil v tem, da je tožnik (vnuk) prišel k zavarovancu toženke (dedku) obrezovat drevesa, torej pomagati pri delu, za katero ga je ta predhodno zaprosil. V času nastanka škodnega dogodka tožnika zato ni mogoče šteti za gosta oziroma obiskovalca.
V taki situaciji, ko je bila stranki že enkrat dana možnost ustrezno dopolniti svoje trditve in je ni izkoristila, dodatno materialno procesno vodstvo ni več na mestu, oziroma bi pomenilo že pretiran poseg sodišča v položaj nasprotne stranke.
vložitev pritožbe zoper odločbo o taksni oprostitvi - pravica do pritožbe - nasprotna stranka
Četudi je tožena stranka bila stranka postopka, v katerem se je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa ni stranka v „vzporednem postopku“, ki se je glede na predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse vodil glede vprašanja o taksni obveznosti slednje. V tem vzporednem postopku je bila stranka postopka le taksni zavezanec, nasprotna stranka iz pravdnega postopka pa v tem postopku ni bila udeležena.
stroški – odgovor dolžnika na upnikov odgovor na ugovor – potrebni stroški
Potrebnost nastalih stroškov za posamezno vlogo dolžnika se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru glede na to, ali je na vlogo upnika zaradi obrambe pravic oziroma pravno zavarovanih interesov treba odgovoriti, in glede na vsebino samega dolžnikovega odgovora. ZIZ ne predpisuje obveznosti vročitve odgovora upnika na ugovor dolžnika dolžniku v izjavo, potrebnost tega procesnega dejanja v vsakem konkretnem primeru presodi sodišče. Vročitev upnikovega odgovora v izjavo dolžniku pa še ne pomeni, da bo dolžnik, ki bo odgovoril in nato z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel, v vsakem primeru upravičen tudi do povrnitve stroškov odgovora na upnikov odgovor. Do povrnitve le teh je upravičen, če je odgovor na upnikov odgovor za njegovo obrambo objektivno potreben, saj se le v tem primeru lahko kot potrebne oceni tudi v zvezi s tem nastale stroške.
Glede na vsebino ugovora dolžnikov in odgovora upnice nanj, odgovor dolžnikov z dne 4. 10. 2016 ni bil potreben. V njem sta glede neposredne izvršljivosti notarskega zapisa navedla le, da „vztrajata kot doslej“, sicer pa utemeljevala v ugovoru uveljavljani pobot, kar pa, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ni utemeljen ugovorni razlog v konkretni zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072635
ZPP člen 8, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odprava napak – znižanje plačila – trditveno in dokazno breme – protispisnost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka nima prav, da dejstvo obstoja napake zadostuje za uspešno uveljavljanja znižanja plačila. Tožena stranka bi morala za sklepčnost ugovora znižanja plačila zaradi napake podati ustrezne trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo tega dela ob sklenitvi pogodbe z napako.
Tožena stranka navaja, da je protispisnost v tem, da je izvedenka izpovedala, da je bilo delo tožeče stranke izvršeno pomanjkljivo in tudi izračunala stroške sanacije. Sodišču prve stopnje je zato očitala, da bi na podlagi izvedenih dokazov lahko odločilo drugače. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka pravzaprav ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa jo v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep za preprečevanje nasilja – trajanje ukrepa – podaljšanje ukrepa – ustavitev postopka
Nasprotni udeleženec je sklep o določitvi ukrepov prejel 1. 4. 2016. Izrečeni ukrepi so torej začeli veljati 2. 4. 2016 oziroma 5. 4. 2016, z veljavnostjo šestih mesecev, kar pomeni, da je časovna veljavnost ukrepov prenehala najkasneje 5. 10. 2016, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče po izteku veljavnosti ukrepov ob smiselni uporabi določbe 278. člena ZIZ postopek ustaviti. Predlagateljica v času trajanja ukrepa njegovega podaljšanja ni predlagala.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – vrednost predmeta – zavezanec za plačilo sodne takse
Zavezanec za plačilo sodne takse za predlog za delitev solastne stvari je predlagatelj nepravdnega postopka. Njegova obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka. Taksna obveznost se določi glede na vrednost predmeta nepravdnega postopka, pri čemer se v postopku delitve solastne stvari določi vrednost predmeta postopka po vrednosti celotne stvari, ki se deli.
spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – prosti preudarek
V postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP) in ne po kriteriju uspeha, kot to določa splošno pravilo o stroških postopka iz 154. člena ZPP. Razlog za to je v okoliščinah, da v tem postopku vloga aktivne in pasivne stranke ni vedno povsem enoznačna, da v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravilo o zbiranju procesnega gradiva in da oficialno načelo v določenih primerih narekuje celo odločanje prek in brez zahtevka.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo
Ker navedena tožnikova vloga z dne 14. 4. 2015 predstavlja tožbo kot začetni procesni akt v pravdnem postopku (ta se je začel na podlagi vložene tožnikove vloge), je tožnik zavezanec za plačilo takse za ta postopek.
kolektivni delovni spor – reprezentativnost sindikata – konfederacija sindikatov – lastnost reprezentativnosti za območje države – zveza sindikatov
Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna. Posledično pa tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zgolj zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic.
Nasprotna udeleženka je predlagateljici z izpodbijanima odločbama zakonito priznala lastnost reprezentativnosti v posameznih dejavnostih (obramba; kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija) oziroma poklicih (vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju; avdiologi in govorni terapevti / avdiologinje in govorne terapevtke) in ne na ravni države kar za vse dejavnosti, panoge oziroma poklice, kot to uveljavlja predlagateljica. Sindikatom, ki so člani predlagateljice, zgolj zaradi tega članstva, ni mogoče priznati reprezentativnosti za dejavnost, panogo ali poklic, za katere predlagateljici reprezentativnost ni priznana. Pri tem pa predlagateljica v tem sporu niti ni trdila, da bi vanjo včlanjeni sindikati sami izpolnjevali pogoje za pridobitev lastnosti reprezentativnosti na podlagi drugega odstavka 8. člena ZRSin.
ZDoh-2 člen 44.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - premoženjska škoda
Odškodnina, do katere je upravičen tožnik zato, ker v času, ko je bil na misiji, ni mogel iz razlogov na strani tožene stranke koristiti dni tedenskega počitka, po naravi odškodnina za opravljeno delo na prosti dan. Gre za premoženjsko škodo, ki je prejemek iz delovnega razmerja, vendar pa ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Tako se odškodnina za premoženjsko škodo skladno z določbo 44. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo, ob upoštevanju določb 1. odstavka 144. člena ZPIZ-2 ter 3. odstavka 2. člena ZPSV pa se prispevki za socialno varnost plačajo tudi od odškodnine za premoženjsko škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084992
ZPP člen 188, 188/4, 325, 325/1, 325/2, 328.
obseg skupnega premoženja – popravni sklep – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – rok za podajo predloga
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Določba je dovolj jasna, predlog mora biti vložen v petnajstih dneh po prejemu tiste sodbe, s katero ni bilo odločeno o vseh zahtevkih, v konkretnem primeru torej po prejemu sodbe sodišča prve stopnje z dne 11. 11. 2015, ki jo je tožnica prejela 10. 12. 2015.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 187, 447, 447/1, 495, 495/1. ZGD-1 člen 580, 580/6.
spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - tožba vložena zoper neobstoječo osebo - univerzalno pravno nasledstvo
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, ker nima pravne subjektivitete.
Ko je tožena (pravna) oseba, ki v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Takšna situacija je urejena v petem odstavku 81. člena ZPP. Ta določa, da sodišče v takšnih primerih tožbo zavrže.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke - dovoljenost pritožbe - pritožba odvetnika - pritožba poslana po pošti
Če odvetnik vlogo vloži pisno in ne elektronsko, kot to določa 125.a člen ZZK-1, se njegova vloga zavrže (šesti odstavek istega člena).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085147
OZ člen 5, 39, 49, 49/1, 86, 112. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/2, 287, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. ZGD člen 436, 436/2. ZGD-1 člen 501. KZ člen 289. KZ-1 člen 284.
pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - družbena pogodba – napake družbene pogodbe - ničnost - izpodbojnost - kavza - prevara - goljufija - pritožbena novota - sodba presenečenja - dokazni predlog za vpogled v drug spis - izstopna tožba – spremenjene okoliščine – načelo vestnosti in poštenja
Sodba presenečenja je podana, če stranka ob vseh potrebni skrbnosti ni mogla predvidevati, da bo sodišče njene trditve lahko presojalo po drugi pravni podlagi.
Zatrjevano nepošteno, protipravno oziroma goljufivo ravnanje toženk ni sankcionirano z ničnostjo pogodbe, temveč je sankcija zanj izpodbojnost pogodbe.
Družbena pogodba o ustanovitvi d.o.o. ima dvojno naravo, obligacijsko in statusno. Ničnost tovrstne pogodbe se sicer uveljavlja po določbah OZ. Vendar pa dosledno upoštevanje pravil obligacijskega prava v vseh faza nastajanja ali obstoja d.o.o. ni dopustno. Po vpisu družbe v sodni register je mogoče uveljaviti le tiste napake družbene pogodbe, ki zadevajo celotno družbo in niso bile sanirane z vpisom v register.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja
Tožnik je v pripombah na izvedensko mnenje z ustreznimi konkretnimi navedbami izpodbijal ugotovitve izvedenke ter predlagal njeno zaslišanje. Opustitev zaslišanja izvedenke na obravnavi, kljub izrecnemu predlogu tožnika, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti, po katerem ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo določbe neposrednosti in tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
zemljiškoknjižni postopek - odločba o razlastitvi - vpis lastninske pravice na nepremičnini - predlagatelj - pravno nasledstvo - predložitev listin v pritožbi
Ker je bil predlagatelj šele z zadnjim sklepom, ki ga je izdala zemljiškoknjižna sodnica, seznanjen z razlogi sodišča, zaradi katerih predlagani vpis ni dovoljen, manjkajočih listinskih dokazil ni mogel predložiti v ugovornem postopku, kot mu to sicer dovoljuje četrti odstavek 146. člena ZZK-1. Le-te je zato predložil šele v pritožbenem postopku in ker je bila pritožba vročena tudi nasprotni stranki, ki je tako pridobila možnost vplivati na presojo pritožbenega sodišča, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlagani vpis dovolilo.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 184. člena ZDR ter 131. člena OZ, da morajo biti za ugotovitev odškodninske odgovornosti izkazani štirje elementi: škoda, protipravno ravnanje, vzročna zveza med njimi in krivda. Pravilno je razlogovalo, da za ugotavljanje škode, nastale po datumu 20. 5. 2010, nima potrebnega strokovnega znanja. Zato je s sklepom postavilo izvedenca medicinske stroke ter tožniku naložilo plačilo predujma, z opozorilom, da v primeru neplačila ta dokaz ne bo izveden (153. člen ZPP). Ker tožnik predujma ni plačal, tega dokaza ni izvedlo, v ostalih izvedenih dokazih pa ni imelo zadostne podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti toženih strank. Posledično se utemeljeno ni spuščalo v ugotavljanje obsega škode, ampak je tožbeni zahtevek že po temelju pravilno zavrnilo.
V primeru nadomestila za neizkoriščene dni tedenskega počitka gre za prejemek iz delovnega razmerja, to je za odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.