Zakonita udeleženka je s prijavo udeležbe v postopku pridobila položaj udeleženca, ki je glede obveznosti založitve stroškov za izvedbo pripravljalnih opravil sodišča blizu položaju predlagatelja v postopku. Zakonita udeleženka je zato dolžna (začasno) založiti tudi ustrezen del (po enakih delih) preostalega manjkajočega predujma za delo sodnega izvedenca. Pri tem ni pomembno, ali so posamezni udeleženci postopka že zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov stavbe ali ne.
V taki situaciji, ko je bila stranki že enkrat dana možnost ustrezno dopolniti svoje trditve in je ni izkoristila, dodatno materialno procesno vodstvo ni več na mestu, oziroma bi pomenilo že pretiran poseg sodišča v položaj nasprotne stranke.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0084982
ZPP člen 458. OZ člen 131, 131/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – splošni zavarovalni pogoji – škoda, povzročena gostu – gost, ki je na zasebnem obisku – sorodniki
Tudi po presoji pritožbenega sodišča relevantnega besedila zavarovalnih pogojev ni mogoče interpretirati tako, da gre vedno, ko pride sorodnik k zavarovancu domov, za zasebni obisk. Če bi za omejitev zavarovalnega kritja zadoščalo že, da gre za sorodnika (ne glede na namen obiska), preostali del besedila (da gre za gosta, ki je na zasebnem obisku) ne bi imel nobene pojasnilne funkcije. Pojem „sorodniki“ je naveden v oklepaju kot le eden od primerov (poleg prijateljev) „gosta, ki je na zasebnem obisku“, zato je težišče besedila na slednjem. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo namen obiska, ta pa je bil v tem, da je tožnik (vnuk) prišel k zavarovancu toženke (dedku) obrezovat drevesa, torej pomagati pri delu, za katero ga je ta predhodno zaprosil. V času nastanka škodnega dogodka tožnika zato ni mogoče šteti za gosta oziroma obiskovalca.
stroški – odgovor dolžnika na upnikov odgovor na ugovor – potrebni stroški
Potrebnost nastalih stroškov za posamezno vlogo dolžnika se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru glede na to, ali je na vlogo upnika zaradi obrambe pravic oziroma pravno zavarovanih interesov treba odgovoriti, in glede na vsebino samega dolžnikovega odgovora. ZIZ ne predpisuje obveznosti vročitve odgovora upnika na ugovor dolžnika dolžniku v izjavo, potrebnost tega procesnega dejanja v vsakem konkretnem primeru presodi sodišče. Vročitev upnikovega odgovora v izjavo dolžniku pa še ne pomeni, da bo dolžnik, ki bo odgovoril in nato z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel, v vsakem primeru upravičen tudi do povrnitve stroškov odgovora na upnikov odgovor. Do povrnitve le teh je upravičen, če je odgovor na upnikov odgovor za njegovo obrambo objektivno potreben, saj se le v tem primeru lahko kot potrebne oceni tudi v zvezi s tem nastale stroške.
Glede na vsebino ugovora dolžnikov in odgovora upnice nanj, odgovor dolžnikov z dne 4. 10. 2016 ni bil potreben. V njem sta glede neposredne izvršljivosti notarskega zapisa navedla le, da „vztrajata kot doslej“, sicer pa utemeljevala v ugovoru uveljavljani pobot, kar pa, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ni utemeljen ugovorni razlog v konkretni zadevi.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep za preprečevanje nasilja – trajanje ukrepa – podaljšanje ukrepa – ustavitev postopka
Nasprotni udeleženec je sklep o določitvi ukrepov prejel 1. 4. 2016. Izrečeni ukrepi so torej začeli veljati 2. 4. 2016 oziroma 5. 4. 2016, z veljavnostjo šestih mesecev, kar pomeni, da je časovna veljavnost ukrepov prenehala najkasneje 5. 10. 2016, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče po izteku veljavnosti ukrepov ob smiselni uporabi določbe 278. člena ZIZ postopek ustaviti. Predlagateljica v času trajanja ukrepa njegovega podaljšanja ni predlagala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072635
ZPP člen 8, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 639, 639/3, 640.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odprava napak – znižanje plačila – trditveno in dokazno breme – protispisnost – dokazna ocena – začetek stečajnega postopka – prekinitev postopka – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka nima prav, da dejstvo obstoja napake zadostuje za uspešno uveljavljanja znižanja plačila. Tožena stranka bi morala za sklepčnost ugovora znižanja plačila zaradi napake podati ustrezne trditve, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti razmerje med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo tega dela ob sklenitvi pogodbe z napako.
Tožena stranka navaja, da je protispisnost v tem, da je izvedenka izpovedala, da je bilo delo tožeče stranke izvršeno pomanjkljivo in tudi izračunala stroške sanacije. Sodišču prve stopnje je zato očitala, da bi na podlagi izvedenih dokazov lahko odločilo drugače. S temi pritožbenimi navedbami tožena stranka pravzaprav ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa jo v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – vrednost predmeta – zavezanec za plačilo sodne takse
Zavezanec za plačilo sodne takse za predlog za delitev solastne stvari je predlagatelj nepravdnega postopka. Njegova obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka. Taksna obveznost se določi glede na vrednost predmeta nepravdnega postopka, pri čemer se v postopku delitve solastne stvari določi vrednost predmeta postopka po vrednosti celotne stvari, ki se deli.
vložitev pritožbe zoper odločbo o taksni oprostitvi - pravica do pritožbe - nasprotna stranka
Četudi je tožena stranka bila stranka postopka, v katerem se je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pa ni stranka v „vzporednem postopku“, ki se je glede na predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse vodil glede vprašanja o taksni obveznosti slednje. V tem vzporednem postopku je bila stranka postopka le taksni zavezanec, nasprotna stranka iz pravdnega postopka pa v tem postopku ni bila udeležena.
spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – prosti preudarek
V postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP) in ne po kriteriju uspeha, kot to določa splošno pravilo o stroških postopka iz 154. člena ZPP. Razlog za to je v okoliščinah, da v tem postopku vloga aktivne in pasivne stranke ni vedno povsem enoznačna, da v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravilo o zbiranju procesnega gradiva in da oficialno načelo v določenih primerih narekuje celo odločanje prek in brez zahtevka.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo
Ker navedena tožnikova vloga z dne 14. 4. 2015 predstavlja tožbo kot začetni procesni akt v pravdnem postopku (ta se je začel na podlagi vložene tožnikove vloge), je tožnik zavezanec za plačilo takse za ta postopek.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Ker so bile pri tožnici v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja, so izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
kolektivni delovni spor – reprezentativnost sindikata – konfederacija sindikatov – lastnost reprezentativnosti za območje države – zveza sindikatov
Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna. Posledično pa tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zgolj zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic.
Nasprotna udeleženka je predlagateljici z izpodbijanima odločbama zakonito priznala lastnost reprezentativnosti v posameznih dejavnostih (obramba; kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija) oziroma poklicih (vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju; avdiologi in govorni terapevti / avdiologinje in govorne terapevtke) in ne na ravni države kar za vse dejavnosti, panoge oziroma poklice, kot to uveljavlja predlagateljica. Sindikatom, ki so člani predlagateljice, zgolj zaradi tega članstva, ni mogoče priznati reprezentativnosti za dejavnost, panogo ali poklic, za katere predlagateljici reprezentativnost ni priznana. Pri tem pa predlagateljica v tem sporu niti ni trdila, da bi vanjo včlanjeni sindikati sami izpolnjevali pogoje za pridobitev lastnosti reprezentativnosti na podlagi drugega odstavka 8. člena ZRSin.
ZPP člen 359.. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 126, 126/2.
reintegracija - sodna razveza - datum sodne razveze - trajanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - krajši delovni čas - zaposlitev pri drugem delodajalcu - reparacija - denarno povračilo
V skladu s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 sodišče trajanje delovnega razmerja ugotovi najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. Datum odločitve sodišča prve stopnje je torej skrajni datum, do katerega je na podlagi navedene določbe ZDR-1 delavcu mogoče priznati delovno razmerje, lahko pa sodišče, če so podane določene okoliščine, sodno razveže pogodbo o zaposlitvi že prej. Sodišče prve stopnje pogodbe o zaposlitvi tožnice ni razvezalo z dnem odločitve (14. 9. 2016), ampak s 1. 4. 2016. Tožnica v pritožbi navedeni odločitvi sodišča prve stopnje utemeljeno nasprotuje, saj krajše zaposlitve delavca po prenehanju delovnega razmerja, ki so se končale pred odločitvijo sodišča, ne vplivajo na datum sodne razveze. Tožnica je po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki sklenila dve pogodbi o zaposlitvi pri dveh različnih delodajalcih za določen čas in za krajši (polovični) delovni čas. Ker je obdobje njene zaposlitve za polni delovni čas (zaradi obstoja dveh zaposlitev za polovični delovni čas hkrati) trajalo le krajši čas od 1. 4. 2016 do 31. 8. 2016 (pet mesecev) in se je zaključilo pred datumom odločitve sodišča prve stopnje (14. 9. 2016), te zaposlitve sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti kot ključne pri odločitvi o datumu sodne razveze.
Tožnici, kljub priznanju delovnega razmerja le za polovični delovni čas, pri toženi stranki še vedno pripada razlika do celotnega zneska plače, kot bi jo prejela, če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, in ne le plača, ki bi ji pri toženi stranki pripadala za polovični delovni čas. V nasprotnem primeru bi bila še vedno prikrajšana, saj je bila njena plača pri drugem delodajalcu za polovični delovni čas nižja od plače, ki bi jo za isto število ur prejemala pri toženi stranki. In obratno, v primeru če bi bila tožničina plača za polovični delovni čas pri novem delodajalcu višja, ob priznanju delovnega razmerja pri toženi stranki le za preostali (polovični) delovni čas, ne bi bila upravičena do celotne plače pri toženi stranki za polovični delovni čas, temveč le do razlike med plačo, ki bi jo prejela pri toženi stranki za polni delovni čas, in plačo, ki bi jo prejela pri novem delodajalcu za krajši delovni čas. Na takšen način je delavcu zagotovljena polna reparacija oziroma, je obema strankama zagotovljeno, da nadomestilo plače zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni ne višje ne nižje od plače, ki bi jo delavec dobil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi.
Pritožba opozarja na uporabo določil OZ o družbeni pogodbi, zato pritožbeno sodišče izpostavlja, da je tudi v 992. členu OZ prav tako predpisano pravilo o odločanju družbenikov z določeno večino glasov.
Čeprav je bila tožnica v spornem obdobju (od 2008 do 2014) vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot oseba, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, ima na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo za nazaj vzpostavljeno delovno razmerje in s tem podlaga za obvezno zavarovanje po 14. členu ZPIZ-2, lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja.
ZPIZ-2 člen 171.. ZDSS-1 člen 72.. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
zavrženje tožbe
Zgolj dejstvo, da je bila pošiljka recepciji stanovanjskega objekta, v katerem tožnica stanuje, dostavljena 23. 3. 2016, ne dokazuje, da je bila istega dne vročena tudi tožnici. Ker je v pritožbenem postopku s predloženo listino dokazano, da je bila pošiljka tožnici vročena šele dne 24. 3. 2016, je pričel 30 dnevni rok za vložitev tožbe teči 25. 3. 2016 in se iztekel na ponedeljek 25. 4. 2016, glede na to, da je bila 23. 4. 2016 sobota. Tožba, ki jo je po ugotovitvi sodišča prve stopnje priporočeno na pošto oddala 23. 4. 2016, je vložena pravočasno in je iz procesnih razlogov ni dopustno zavreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pričakovan obseg dela
Odpovedni razlog nesposobnosti je bil določen v 2. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR, in sicer kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Da se delavcu lahko "očita", da ne dosega delovnih rezultatov, mora delodajalec najprej določiti obseg oziroma merilo za določitev, kaj se od njega sploh pričakuje, o tem pa mora biti delavec tudi vnaprej obveščen.
Tudi v primeru, če bi se štelo, da je kvartalni plan znašal eno četrtino letnega plana in bi skladno s četrtim in petim odstavkom 11. člena pogodbe o zaposlitvi nedoseganje 60 % takega plana predstavljalo razlog nesposobnosti, tožniku kljub temu ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi tega razloga, ker je to v nasprotju z določilom v Pravilniku, v katerem je kot razlog nesposobnosti določeno le nedoseganje polletnega ali letnega plana (cilja).
Pooblaščenec – pravna oseba kot pooblaščenec – procesna sposobnost za zastopanje
Kdo so lahko pooblaščenci, ki zastopajo stranke v postopku pred sodiščem v civilnih zadevah, torej kdo so pooblaščenci, ki imajo procesno sposobnost za zastopanje v teh postopkih, urejajo le določbe ZPP. Pooblaščenec predlagateljice v predmetnem nepravdnem postopku ne more biti pravna oseba, ki ni odvetniška družba, ker nima sposobnosti za procesno zastopanje predlagateljice.
delo v splošno korist - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obročno plačilo globe - odločanje o predlogu za obročno plačilo globe
Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko storilec zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo.
stečajni postopek - regres za letni dopust - jubilejna nagrada
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek. Ker pa so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank, tako za vložitev pritožbe kot odgovora na pritožbo, začetek stečajnega postopka ni razlog za prekinitev postopka oziroma ni ovira za odločanje o predmetni pritožbi.
Ker tožena stranka tožnici ni izplačala dela regresa za letni dopust za leto 2013, celotnega regresa za letni dopust za leto 2014 in jubilejne nagrade, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.