pripor - pogoji za odreditev pripora - zagotovitev navzočnosti obdolženega na glavno obravnavi
O tem, ali in na kak način je bilo vabilo obdolženki na glavno obravnavo (pravilno) vročeno, ni ničesar navedenega ne v zapisniku o glavni obravnavi z dne 24. 1. 2017 in tudi ne v izpodbijanem sklepu. Zato je povsem nejasno, ali je bila obdolženka torej sploh v redu povabljena, saj sodišče tega, kot že rečeno, ni ugotavljalo, čeprav je slednje pogoj za stopnjevanje ukrepov za zagotovitev obdolženkine navzočnosti na glavni obravnavi.
URS člen 25. ZPP člen 105, 108, 108/4, 333, 333/1, 343, 343/1, 367, 394.
zavrženje vloge – nerazumljiva vloga – ponovna pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem – nedovoljena pritožba
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja - psotopek likvidacije
Glede obstoja pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja tožeče stranke pritožbeno sodišče ocenjuje, da se na to kršitev lahko sklicuje samo stranka, ki v postopku na prvi stopnji bi bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, ki v pravdi na prvi stopnji ni uspel. Iz teh razlogov po oceni pritožbenega sodišča ni podana očitana procesna kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Čeprav izvedba dokaza z izvedencem v postopkih delitve solastne stvari ni izrecno zakonsko določena, uporaba 36. člena ZNP tudi v tovrstnih postopkih ni izključena.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8.
predlog za izvršbo po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj - dopustnost izvršbe
Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči.
vročanje sodnih pisanj – zastopanje po pooblaščencu – vročitev naloga za plačilo sodne takse – domneva vročitve plačilnega naloga – podpisana vročilnica – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – skrbnost prejemnika sodnega pisanja – napake pri vročanju – možnost dokazovanja – verjetnost – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika pritožbe – izvedba obravnave v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Izvrševanje potrebne skrbnosti ob podpisovanju vročilnice je ena od okoliščin pri presoji, ali je bilo pisanje izročeno, ni pa edina. V presojo, ali je stranka uspela izpodbiti domnevo vročitve, je treba vključiti vse okoliščine primera. Stranki ne sme biti naloženo tolikšno breme, da bi ji bila dejansko odvzeta razumna možnost dokazovanja.
Izkaže se torej, da tožena stranka svojih trditev o tem, da omenjenega obvestila ni nikoli prejela, ni uspela dokazati (oziroma da ji ni uspelo ustvariti niti dvoma o tem, da je obvestilo dne 19. 9. 2016 prejela). Posledično pa ji ni uspelo utemeljiti niti njenih končnih pritožbenih trditev o kršitvi pravil vročanja in (prav tako) zmotno ugotovljenem dejstvu, da ji je bila odločba z dne 6. 9. 2016 vročena oziroma se je štela za vročeno 4. 10. 2016. Sodišče prve stopnje bi namreč po mnenju pritožnice - glede na to, da obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP po njenih trditvah ni prejela - kot datum vročitve moralo upoštevati datum dejanskega prejema sodne pošiljke. Ker je upoštevaje podatke spisa oziroma v njem se nahajajoče obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pritožbeno sodišče (enako kot prvostopenjsko sodišče) ugotovilo, da je bila vročitev opravljena pravilno, v skladu z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP (na podlagi fikcije) dne 4. 10. 2016 (saj pritožnici ni uspelo izkazati, da je podatek, ki izhaja iz javne listine, napačen), pravila iz šestega odstavka 139. člena ZPP o upoštevanju datuma dejanskega prejema pisanja, ni mogoče upoštevati. Enako zato tudi ni mogoče zaključiti, da je bila vročitev sodbe in sklepa z dne 6. 9. 2016 opravljena 5. 10. 2016.
nevarna vožnja v cestnem prometu – koncentracija alkohola v krvi, ki presega zakonsko mejo – popolnoma nesposoben voznik za varno vožnjo – varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja
Obdolženi ne more biti uspešen s svojim stališčem, da bi bil namen kazni dosežen že s stransko kaznijo prepovedi vožnje motornega vozila, ki jo predvideva 48. člen KZ-1. Obdolženec je namreč vozil motorno vozilo v cestnem prometu s koncentracijo alkohola v organizmu, ki skoraj enkrat presega mejo nad katero se šteje voznik za popolnoma nesposobnega za varno vožnjo (1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), pri tolikšni koncentraciji alkohola v organizmu pa Zakon o pravilih cestnega prometa (ZprCP) v določbi 4. točke petega odstavka 105. člena predpisuje izrek števila kazenskih točk, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (poleg globe najmanj 1.200,00 EUR je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk) tudi v primeru, da bi šlo zgolj za prekršek vožnje motornega vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, torej, ne da bi pri tem prišlo do povzročitve neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne (druge) osebe.
Toženec se iz razloga, ker mu Splošni pogoji, ki so edini določali odškodninsko odgovornost leasingojemalca, če leasingodajalec odstopi od pogodbe, niso bili izročeni, ob podaji pisne poroštvene izjave ni mogel zavezati tudi k plačilu odškodnine za primer, da bi leasingodajalec odstopil od pogodbe, saj mu takšna obveznost leasingojemalca ni bila poznana.
OZ člen 619. ZPP člen 214, 214/2, 286, 326, 332, 458, 458/4.
spor majhne vrednosti – dopolnilni sklep – predlog za popravo sodbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – neobstoj računov
Obveznost tožene stranke izhaja iz ugotovitve, da so bile storitve tožeče stranke za toženo stranko opravljene, zaradi česar ji je dolžna opravljeno delo plačati ne glede na dejstvo obstoja vtoževanih računov.
Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi ravnanja toženca kot prokurista tožeče stranke, ki naj bi zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma odredil prodajo določenih vlečnih vozil in gozdarske prikolice, ki je bila takrat še last tožeče stranke, ter da je zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma potrdil opravo storitev ter odredil njihovo plačilo, kljub temu da je vedel, da zaračunane storitve s strani družbe C. d. o. o. v resnici niso bile nikoli opravljene. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu, ker ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki skladno s 5. členom, temveč gre za spor med družbo in prokuristom za povračilo škode, torej za gospodarski spor.
neprava stvarna služnost – služnost vodovodne in kanalizacijske napeljave – sodba na podlagi pripoznave – povrnitev stroškov postopka – povod za tožbo – odmera stroškov – strošek odgovora na tožbo – potni stroški – potrebni stroški
Tožnik se na vlogo ni odzval, toženčevih trditev v zvezi s predpravdnim postopanjem, ki so nasprotovale njegovim trditvam, ni prerekal, njegovi izrecni zahtevi za povrnitev stroškov na podlagi 157. člena ZPP ni nasprotoval. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank, ob tem da se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (in izvajanja dokazov), navedeno zadostuje za odločitev, da je toženčev predlog za povrnitev stroškov postopka na podlagi 157. člena ZPP, utemeljen.
ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/4. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193. ZPP člen 189, 189/1.
neupravičena obogatitev – denarno nadomestilo za primer brezposelnosti – odpravnina – odpadla pravna podlaga – pravnomočna sodba – pobotni ugovor - litispendenca
Tožeča stranka je bila dolžna toženki obračunati in plačati nadomestilo plače na podlagi pravnomočne sodbe. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s to pravnomočno sodbo, ni posegla odločba ZRSZ. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že pojasnilo, da odločba ZRSZ vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med delavcem in delodajalcem in v to razmerje tudi ne more poseči. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Takšna odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 140. člena ZUTD v povezavi z določbo tretjega odstavka 65. člena tega zakona. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi ZRSZ upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pravni temelj za izplačilo nadomestila plače iz delovnega razmerja še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča - z vsemi učinki pravnomočne sodbe. Ker tožeča stranka (delodajalka) ni izplačala toženki (delavki) denarnega nadomestila za primer brezposelnosti kot dajatve iz naslova obveznega zavarovanja, temveč je bil plačnik ZRSZ, tožeča stranka ni upravičena od toženke terjati izplačanih sredstev denarnega nadomestila.
Litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora. To pomeni, da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda. V takem primeru je treba tožbo ali pobotni ugovor, odvisno od tega, glede katerega je litispendenca nastopila kasneje, zavreči.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vročanje – stalno prebivališče v tujini – začasno prebivališče
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku pred odpovedjo ni omogočila zagovora, ker mu ni poslala vabila na zagovor na naslov v BiH. Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 lahko delodajalec pisno seznani delavca z razlogi za izredno odpoved tudi s priporočeno pošiljko s povratnico na naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Vročanje delavcu v tujino v določbi 88. člena ZDR-1 tudi sicer ni predvideno, saj se v primeru, če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma pisanje delodajalca nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2. URS člen 22, 34. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca št. 158 člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor
Razrešitev direktorja je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela direktorja, za kar je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zakonita.
priznanje štipendije - državna štipendija - vračilo - krivdni razlog
Pri tožnici so težave s ščitnico vplivale na njeno celotno zdravstveno stanje (tako psihično kot tudi fizično) in zaradi teh težav ni bila zmožna uspešno zaključiti drugega letnika. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi o prenehanju pravice do državne štipendije in vrnitvi zneska prejete štipendije.
prekinitev postopka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – pripojitev – prevzem – nadaljevanje postopka
Ker je bila predhodna tožeča stranka pripojena k prevzemni družbi, je ta postala njena univerzalna pravna naslednica. Skladno s pozivom sodišča je 18. 8. 2016 tudi podala izjavo o prevzemu postopka, zato je sodišče postopek nadaljevalo.