Čeprav izvedba dokaza z izvedencem v postopkih delitve solastne stvari ni izrecno zakonsko določena, uporaba 36. člena ZNP tudi v tovrstnih postopkih ni izključena.
nevarna vožnja v cestnem prometu – koncentracija alkohola v krvi, ki presega zakonsko mejo – popolnoma nesposoben voznik za varno vožnjo – varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja
Obdolženi ne more biti uspešen s svojim stališčem, da bi bil namen kazni dosežen že s stransko kaznijo prepovedi vožnje motornega vozila, ki jo predvideva 48. člen KZ-1. Obdolženec je namreč vozil motorno vozilo v cestnem prometu s koncentracijo alkohola v organizmu, ki skoraj enkrat presega mejo nad katero se šteje voznik za popolnoma nesposobnega za varno vožnjo (1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), pri tolikšni koncentraciji alkohola v organizmu pa Zakon o pravilih cestnega prometa (ZprCP) v določbi 4. točke petega odstavka 105. člena predpisuje izrek števila kazenskih točk, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (poleg globe najmanj 1.200,00 EUR je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk) tudi v primeru, da bi šlo zgolj za prekršek vožnje motornega vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, torej, ne da bi pri tem prišlo do povzročitve neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne (druge) osebe.
OZ člen 619. ZPP člen 214, 214/2, 286, 326, 332, 458, 458/4.
spor majhne vrednosti – dopolnilni sklep – predlog za popravo sodbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – neobstoj računov
Obveznost tožene stranke izhaja iz ugotovitve, da so bile storitve tožeče stranke za toženo stranko opravljene, zaradi česar ji je dolžna opravljeno delo plačati ne glede na dejstvo obstoja vtoževanih računov.
pripor - pogoji za odreditev pripora - zagotovitev navzočnosti obdolženega na glavno obravnavi
O tem, ali in na kak način je bilo vabilo obdolženki na glavno obravnavo (pravilno) vročeno, ni ničesar navedenega ne v zapisniku o glavni obravnavi z dne 24. 1. 2017 in tudi ne v izpodbijanem sklepu. Zato je povsem nejasno, ali je bila obdolženka torej sploh v redu povabljena, saj sodišče tega, kot že rečeno, ni ugotavljalo, čeprav je slednje pogoj za stopnjevanje ukrepov za zagotovitev obdolženkine navzočnosti na glavni obravnavi.
vročanje sodnih pisanj – zastopanje po pooblaščencu – vročitev naloga za plačilo sodne takse – domneva vročitve plačilnega naloga – podpisana vročilnica – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – skrbnost prejemnika sodnega pisanja – napake pri vročanju – možnost dokazovanja – verjetnost – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika pritožbe – izvedba obravnave v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Izvrševanje potrebne skrbnosti ob podpisovanju vročilnice je ena od okoliščin pri presoji, ali je bilo pisanje izročeno, ni pa edina. V presojo, ali je stranka uspela izpodbiti domnevo vročitve, je treba vključiti vse okoliščine primera. Stranki ne sme biti naloženo tolikšno breme, da bi ji bila dejansko odvzeta razumna možnost dokazovanja.
Izkaže se torej, da tožena stranka svojih trditev o tem, da omenjenega obvestila ni nikoli prejela, ni uspela dokazati (oziroma da ji ni uspelo ustvariti niti dvoma o tem, da je obvestilo dne 19. 9. 2016 prejela). Posledično pa ji ni uspelo utemeljiti niti njenih končnih pritožbenih trditev o kršitvi pravil vročanja in (prav tako) zmotno ugotovljenem dejstvu, da ji je bila odločba z dne 6. 9. 2016 vročena oziroma se je štela za vročeno 4. 10. 2016. Sodišče prve stopnje bi namreč po mnenju pritožnice - glede na to, da obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP po njenih trditvah ni prejela - kot datum vročitve moralo upoštevati datum dejanskega prejema sodne pošiljke. Ker je upoštevaje podatke spisa oziroma v njem se nahajajoče obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pritožbeno sodišče (enako kot prvostopenjsko sodišče) ugotovilo, da je bila vročitev opravljena pravilno, v skladu z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP (na podlagi fikcije) dne 4. 10. 2016 (saj pritožnici ni uspelo izkazati, da je podatek, ki izhaja iz javne listine, napačen), pravila iz šestega odstavka 139. člena ZPP o upoštevanju datuma dejanskega prejema pisanja, ni mogoče upoštevati. Enako zato tudi ni mogoče zaključiti, da je bila vročitev sodbe in sklepa z dne 6. 9. 2016 opravljena 5. 10. 2016.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja - psotopek likvidacije
Glede obstoja pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja tožeče stranke pritožbeno sodišče ocenjuje, da se na to kršitev lahko sklicuje samo stranka, ki v postopku na prvi stopnji bi bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, ki v pravdi na prvi stopnji ni uspel. Iz teh razlogov po oceni pritožbenega sodišča ni podana očitana procesna kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8.
predlog za izvršbo po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj - dopustnost izvršbe
Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči.
URS člen 25. ZPP člen 105, 108, 108/4, 333, 333/1, 343, 343/1, 367, 394.
zavrženje vloge – nerazumljiva vloga – ponovna pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem – nedovoljena pritožba
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
Toženec se iz razloga, ker mu Splošni pogoji, ki so edini določali odškodninsko odgovornost leasingojemalca, če leasingodajalec odstopi od pogodbe, niso bili izročeni, ob podaji pisne poroštvene izjave ni mogel zavezati tudi k plačilu odškodnine za primer, da bi leasingodajalec odstopil od pogodbe, saj mu takšna obveznost leasingojemalca ni bila poznana.
Tožeča stranka je v predmetni zadevi vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi ravnanja toženca kot prokurista tožeče stranke, ki naj bi zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma odredil prodajo določenih vlečnih vozil in gozdarske prikolice, ki je bila takrat še last tožeče stranke, ter da je zlorabil svoj položaj v gospodarski družbi in naklepoma potrdil opravo storitev ter odredil njihovo plačilo, kljub temu da je vedel, da zaračunane storitve s strani družbe C. d. o. o. v resnici niso bile nikoli opravljene. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu, ker ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki skladno s 5. členom, temveč gre za spor med družbo in prokuristom za povračilo škode, torej za gospodarski spor.
začasna odredba - varščina kot pogoj za začasno odredbo - verjeten obstoj terjatve - onemogočena ali otežena uveljavitev terjatve
Pri odločanju o začasnih odredbah je treba upoštevati koristi obeh strank, ne le ene. Začasna odredba poslabša dolžnikov položaj. Če bi upnik imel pravico, doseči izdajo začasne odredbe celo brez vsakršnih trditev, da dolžnik s svojim ravnanjem ogroža uveljavitev upnikove terjatve, bi to pomenilo, da upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe zgolj ob verjetnem izkazu svoje terjatve, ob plačilu varščine in ne glede na ravnanje samega dolžnika. Takšna razlaga besedila prvega odstavka 275. člena ZIZ bi premočno koristila upniku na račun dolžnika. Prvi odstavek 275. člena ZIZ je torej treba razlagati tako, da predlog za položitev varščine upnika ne oprosti trditvenega bremena. Upnik mora torej zatrjevati takšne okoliščine, na temelju katerih bi bilo mogoče sklepati, da grozi nevarnost onemogočanja uveljavljanja terjatve zaradi dolžnikovega ravnanja.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna nezmožnost za delo - ocena začasne nezmožnosti za nazaj - odsotnost, daljša od treh dni - utemeljeni razlogi
Pri tožniku je bila zaradi akutne stresne reakcije, ko je ob osebnostnih potezah začel izgubljati sposobnost presoje realnosti in ni bil niti zmožen presoditi, da potrebuje bolniški stalež, podan utemeljen razlog zaradi katerega osebni zdravnici ni mogel sporočiti zadržanosti od dela, pri čemer je bil v tem obdobju tudi sicer nezmožen za delo zaradi bolezni. Zato so izpolnjeni pogoji iz 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni oceni za več kot tri dni za nazaj.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/1-4.. KZ-1 člen 38, 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je pomagal pri odtujitvi mesa, ki je bil last tožene stranke. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj bi se skladno s 37. členom ZDR-1 moral vzdržati ravnanj, ki škodujejo delodajalcu, kršil je tudi 11. člen pogodbe o zaposlitvi. Izpolnil je tudi znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1 oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju, skladno z 38. členom KZ-1, zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023273
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
padec pešca na javni pohodni površini - višinske razlike - izvajanje gradbenih del - obnova tlakovcev - koridor za pešce - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - pasivna legitimacija - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih
Sodba sodišča prve stopnje z obrazložitvijo, ki vsebuje med seboj tako nasprotujoče si ugotovitve in zaključke o škodnem območju, ne dosega standarda ustrezne obrazložitve sodne odločbe in ne omogoča ustreznega pritožbenega preizkusa.
odsotnost oškodovanca - interes za kazenski pregon - ustavitev postopka
Določba tretjega odstavka 306. člena ZKP se namreč uporabi, ko oškodovanec izkaže, da takšnega interesa nima, kar stori s tem, da se vabilu ne odzove, o takšnem namenu pa ni mogoče sklepati, če za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži in pojasni razlog za njegov izostanek, saj je s tem izkazal ravno nasprotno, torej, da od predloga za kazenski pregon ne odstopa in za izvedbo kazenskega postopka ima interes.
Tožnik je redno prihajal na delo k toženi stranki, v njene prostore, uporabljal delovna sredstva tožene stranke in opravljal vsa dela in naloge delovnega mesta vodje finančno računovodske službe tožene stranke ter bil pri svojem delu podrejen direktorju tožene stranke. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik ni opravljal nalog za toženo stranko kot zaposleni oziroma direktor A. d. o. o., temveč kot delavec tožene stranke, ki se je vključil v organizirani delovni proces in delal po navodilih tožene stranke, v skladu z opredelitvijo delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1. Posledično je pravilno ugotovilo obstoj delovnega razmerja na delovnem mestu "Vodja finančno računovodske službe" v spornem obdobju.
ZFPPIPP člen 29, 29/3, 29/4, 59, 271, 271/1-1, 278, 278/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tako (na takšen način), da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (1. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
Sporne premičnine bi bile še vedno del stečajne mase stečajnega dolžnika, pri čemer bi v takšnem primeru še vedno obstajala terjatev tožene stranke do tožeče stranke. Smisel omenjene pravne ureditve je ravno v tem, da se v stečajnem postopku zagotovi enak pravni položaj vseh navadnih upnikov. Prav zaradi tega je v tretjem odstavku 278. člena ZFPPIPP predpisano, da če zaradi izpodbitega pravnega dejanja preneha terjatev osebe, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, do stečajnega dolžnika, ta terjatev nastane znova in se plača iz razdelitvene mase po pravilih insolvenčnega zakona, če je prijavljena v roku iz tretjega ali četrtega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Pomembno je, da se presoja zmanjšane čiste vrednosti premoženja opravi skozi prizmo pravnega položaja drugih upnikov, ki zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejmejo v stečaju manj, kot bi prejeli, če izpodbojnega pravnega dejanja ne bi bilo.