bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja - psotopek likvidacije
Glede obstoja pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja tožeče stranke pritožbeno sodišče ocenjuje, da se na to kršitev lahko sklicuje samo stranka, ki v postopku na prvi stopnji bi bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, ki v pravdi na prvi stopnji ni uspel. Iz teh razlogov po oceni pritožbenega sodišča ni podana očitana procesna kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vročanje sodnih pisanj – zastopanje po pooblaščencu – vročitev naloga za plačilo sodne takse – domneva vročitve plačilnega naloga – podpisana vročilnica – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – skrbnost prejemnika sodnega pisanja – napake pri vročanju – možnost dokazovanja – verjetnost – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika pritožbe – izvedba obravnave v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Izvrševanje potrebne skrbnosti ob podpisovanju vročilnice je ena od okoliščin pri presoji, ali je bilo pisanje izročeno, ni pa edina. V presojo, ali je stranka uspela izpodbiti domnevo vročitve, je treba vključiti vse okoliščine primera. Stranki ne sme biti naloženo tolikšno breme, da bi ji bila dejansko odvzeta razumna možnost dokazovanja.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8.
predlog za izvršbo po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj - dopustnost izvršbe
Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči.
Čeprav izvedba dokaza z izvedencem v postopkih delitve solastne stvari ni izrecno zakonsko določena, uporaba 36. člena ZNP tudi v tovrstnih postopkih ni izključena.
Izkaže se torej, da tožena stranka svojih trditev o tem, da omenjenega obvestila ni nikoli prejela, ni uspela dokazati (oziroma da ji ni uspelo ustvariti niti dvoma o tem, da je obvestilo dne 19. 9. 2016 prejela). Posledično pa ji ni uspelo utemeljiti niti njenih končnih pritožbenih trditev o kršitvi pravil vročanja in (prav tako) zmotno ugotovljenem dejstvu, da ji je bila odločba z dne 6. 9. 2016 vročena oziroma se je štela za vročeno 4. 10. 2016. Sodišče prve stopnje bi namreč po mnenju pritožnice - glede na to, da obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP po njenih trditvah ni prejela - kot datum vročitve moralo upoštevati datum dejanskega prejema sodne pošiljke. Ker je upoštevaje podatke spisa oziroma v njem se nahajajoče obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pritožbeno sodišče (enako kot prvostopenjsko sodišče) ugotovilo, da je bila vročitev opravljena pravilno, v skladu z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP (na podlagi fikcije) dne 4. 10. 2016 (saj pritožnici ni uspelo izkazati, da je podatek, ki izhaja iz javne listine, napačen), pravila iz šestega odstavka 139. člena ZPP o upoštevanju datuma dejanskega prejema pisanja, ni mogoče upoštevati. Enako zato tudi ni mogoče zaključiti, da je bila vročitev sodbe in sklepa z dne 6. 9. 2016 opravljena 5. 10. 2016.
pripor - pogoji za odreditev pripora - zagotovitev navzočnosti obdolženega na glavno obravnavi
O tem, ali in na kak način je bilo vabilo obdolženki na glavno obravnavo (pravilno) vročeno, ni ničesar navedenega ne v zapisniku o glavni obravnavi z dne 24. 1. 2017 in tudi ne v izpodbijanem sklepu. Zato je povsem nejasno, ali je bila obdolženka torej sploh v redu povabljena, saj sodišče tega, kot že rečeno, ni ugotavljalo, čeprav je slednje pogoj za stopnjevanje ukrepov za zagotovitev obdolženkine navzočnosti na glavni obravnavi.
Toženec se iz razloga, ker mu Splošni pogoji, ki so edini določali odškodninsko odgovornost leasingojemalca, če leasingodajalec odstopi od pogodbe, niso bili izročeni, ob podaji pisne poroštvene izjave ni mogel zavezati tudi k plačilu odškodnine za primer, da bi leasingodajalec odstopil od pogodbe, saj mu takšna obveznost leasingojemalca ni bila poznana.
URS člen 25. ZPP člen 105, 108, 108/4, 333, 333/1, 343, 343/1, 367, 394.
zavrženje vloge – nerazumljiva vloga – ponovna pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem – nedovoljena pritožba
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
OZ člen 619. ZPP člen 214, 214/2, 286, 326, 332, 458, 458/4.
spor majhne vrednosti – dopolnilni sklep – predlog za popravo sodbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – neobstoj računov
Obveznost tožene stranke izhaja iz ugotovitve, da so bile storitve tožeče stranke za toženo stranko opravljene, zaradi česar ji je dolžna opravljeno delo plačati ne glede na dejstvo obstoja vtoževanih računov.
nevarna vožnja v cestnem prometu – koncentracija alkohola v krvi, ki presega zakonsko mejo – popolnoma nesposoben voznik za varno vožnjo – varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja
Obdolženi ne more biti uspešen s svojim stališčem, da bi bil namen kazni dosežen že s stransko kaznijo prepovedi vožnje motornega vozila, ki jo predvideva 48. člen KZ-1. Obdolženec je namreč vozil motorno vozilo v cestnem prometu s koncentracijo alkohola v organizmu, ki skoraj enkrat presega mejo nad katero se šteje voznik za popolnoma nesposobnega za varno vožnjo (1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), pri tolikšni koncentraciji alkohola v organizmu pa Zakon o pravilih cestnega prometa (ZprCP) v določbi 4. točke petega odstavka 105. člena predpisuje izrek števila kazenskih točk, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (poleg globe najmanj 1.200,00 EUR je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk) tudi v primeru, da bi šlo zgolj za prekršek vožnje motornega vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, torej, ne da bi pri tem prišlo do povzročitve neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne (druge) osebe.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2. URS člen 22, 34. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca št. 158 člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor
Razrešitev direktorja je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela direktorja, za kar je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zakonita.
priznanje štipendije - državna štipendija - vračilo - krivdni razlog
Pri tožnici so težave s ščitnico vplivale na njeno celotno zdravstveno stanje (tako psihično kot tudi fizično) in zaradi teh težav ni bila zmožna uspešno zaključiti drugega letnika. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi o prenehanju pravice do državne štipendije in vrnitvi zneska prejete štipendije.
Pojem hujšega prekrška ureja (od 14. 6. 2013 dalje, ko je stopila v uporabo novela ZP-1H) drugi odstavek 23. člena ZP-1 kot sistemski zakon, čeprav je ta pojem povsem enako urejen v določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je tožnik za kršitve odgovoren, ker je bil kot vodja obrata odgovoren, da ne bo prišlo do napačnega ravnanja njegovih podrejenih. V zvezi s kršitvami, ki se očitajo tožniku v obeh pisnih opozorilih in v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora tožena stranka zatrjevati, kakšno je bilo tožnikovo dolžno ravnanje, v čem je bila kršitev tega dolžnega ravnanja in oboje tudi dokazati. Za utemeljenost predhodnih pisnih opozoril in očitkov iz odpovedi ne zadostuje zgolj dejstvo, da je bil tožnik kot vodja obrata na podlagi pogodbe o zaposlitvi odgovoren za stanje v obratih in dejstvo, da je prišlo do nekaterih nepravilnosti v obratih, katerih vodja je bil. Prav tako ni dovolj le splošno navajanje dolžnosti, ki bi jih moral tožnik po pogodbi o zaposlitvi izvajati, pa naj jih ne bi, zaradi česar naj bi prišlo do prepovedane posledice (inventurnega primanjkljaja, higienske neustreznosti, nepravočasne postavitve obvestil o alergenih idr.).
neprava stvarna služnost – služnost vodovodne in kanalizacijske napeljave – sodba na podlagi pripoznave – povrnitev stroškov postopka – povod za tožbo – odmera stroškov – strošek odgovora na tožbo – potni stroški – potrebni stroški
Tožnik se na vlogo ni odzval, toženčevih trditev v zvezi s predpravdnim postopanjem, ki so nasprotovale njegovim trditvam, ni prerekal, njegovi izrecni zahtevi za povrnitev stroškov na podlagi 157. člena ZPP ni nasprotoval. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank, ob tem da se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (in izvajanja dokazov), navedeno zadostuje za odločitev, da je toženčev predlog za povrnitev stroškov postopka na podlagi 157. člena ZPP, utemeljen.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - nedopustna grožnja
Izjava nadrejene, da bodo zoper tožnico uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, če ne podpiše sporazuma, ne predstavlja nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Na veljavnost sporazuma tudi ne vpliva, da je tožnica laik in prava nevešče stranka, ter da je bila ob podpisu sporazuma v podrejenem položaju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0080251
OZ člen 131.
zavarovalna pogodba – zavarovanje stanovanjske hiše – poškodba steklenega nadstreška – vzročna zveza – dokazno breme
Teža snega ni bila bistven (glavni) vzrok za nastalo škodo, temveč zgolj pospeševalni dejavnik, pri čemer je izvedenec dopustil možnost, da bi nosilci nadstreška lahko popustili v vsakem primeru.