• Najdi
  • <<
  • <
  • 23
  • od 36
  • >
  • >>
  • 441.
    VSL sodba II Cpg 1278/2016
    9.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
    VSL0074840
    ZDDV-1 člen 76a. OZ člen 190.
    neupravičena pridobitev – obrnjena davčna obveznost
    Določbe ZDDV-1 so kogentne narave, zato dogovori strank glede uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti niso možni.
  • 442.
    VDSS sodba Psp 551/2016
    9.2.2017
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0017328
    ZUPJS člen 43.
    denarna socialna pomoč - vračilo - krivdno ravnanje
    Tožena stranka je odločitev o vrnitvi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči sprejela ob ugotovitvi, da je bila tožniku z odločbo ZPIZ priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. To odločbo je tožnik priložil k vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V tem primeru pa tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja oziroma niso izpolnjeni razlogi določeni v 43. členu ZUPJS, da bi se odločba o priznani pravici do denarne socialne pomoči razveljavila. Tožena stranka bi morala odločbo ZPIZ upoštevati v okviru ugotavljanja dejanskega stanja. Če je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, tožena stranka take pomanjkljivosti ne more sanirati s sklicevanjem na določbo 43. člena ZUPJS, saj tožniku ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil, da je tožena stranka izdala nepravilno odločbo. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke.
  • 443.
    VDSS Sklep Pdp 874/2016
    9.2.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00000461
    ZDR člen 182.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 352.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - absolutno zastaranje odškodninske terjatve
    Delo na gradbenem odru, kot se običajno uporablja, na višini 1,5 metra, zaradi same višine tega gradbenega odra ne pomeni nevarne dejavnosti.

    Sodišče prve stopnje je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga, ker glede na tožnikove trditve in izvedene dokaze ni podana krivdna odgovornost tožene stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v zvezi z nesrečo pri delu zatrjeval, da je stal na razmajanem in nestabilnem odru; da se je ta oder (ko je tožnik v rokah držal bosanko) zamajal in padel; da je bil ta oder nestabilen, zato ker je bil razmajan, ker je postavitev odra (deske so bile dolge 3 metre in na koncu postavljene koze) omogočala nihanje oziroma, upognitev deske, če je nekdo stopil nanjo; da so bile razvlečene koze, ki so se uporabljale, nestabilne, in da je bil glede na dolžino desk oder na kozah nestabilen, zaradi česar se je porušil (kar je povzročilo tožnikov padec). Pritožbeno sodišče zaključuje, da je glede na zgoraj opisane trditve tožnika in ob upoštevanju dejstva, da je tožnik v tožbi zatrjeval tudi neustrezno postavitev odra, sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno ocenilo, da je bil razmik med kozama ustrezen in da ni podana krivdna odgovornost tožene stranke.
  • 444.
    VDSS Sklep Pdp 674/2016
    9.2.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00000337
    ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/2, 63, 63/1, 63/1-2, 63/2, 63/3, 63/3-2, 63/5.. ZSPJS člen 5, 5/1, 22e, 22e/2, 22e/4, 40.. - člen 20, 20/28, 20/29.
    razlike v plači - prikrajšanje pri plači - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - delovna in pedagoška obveznost
    Faktoriziranje tožničinih ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje njene neposredne pedagoške obveznosti (NPO) in dodatne pedagoške obveznosti (DPO) nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, je bilo nezakonito. V kolikor je tožnica opravila več vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost. Če je tožnica te ure opravila, je upravičena do ustreznega plačila, ne glede na zakonske omejitve glede določitve izplačevanja DPO.
  • 445.
    VSL Sklep VII Kp 24455/2016
    9.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00002161
    ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437. KZ-1 člen 296, 296/1.
    nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega akta
    Opis kaznivega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1 v delu, ki se nanaša na zakonski znak "spravljanja v podrejen položaj."
  • 446.
    VSL sklep I Cp 265/2017
    9.2.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0080241
    ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 239. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
    začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – trditveno in dokazno breme – pritožbene novote
    Trditveno in dokazno breme za izkazovanje vseh okoliščin iz drugega odstavka 270. člena ZIZ nosi predlagatelj začasne odredbe.
  • 447.
    VSM sklep V Kp 44139/2013
    9.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023578
    ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 83, 83/2, 285e, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 373.
    zahteva za izločitev predsednika senata - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - odločanje o izločitvi sodnika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev dokazov - dokazi, na katere se sodba ne sme opirati
    O izločitvi sodnika oziroma predsednika senata, ki se je seznanil z dokazom, ki mora biti po 83. členu ZKP iz spisa izločen, se torej odloča šele po tem, ko sodnik dokaze izloči iz spisa, ne pa pred tem.

    - ZKP v 2. točki 83. člena našteva dokaze, na katere se sodna določba ne sme opirati, to so pa tisti, za katere je v tem zakonu, torej ZKP, določeno, da se morajo iz spisa izločiti, med njimi pa niso izjava obdolženca, ki jo je dal v davčnem postopku in tudi ne listine, ki so bile pridobljene v postopku davčnega inšpiciranja.
  • 448.
    VDSS sodba Psp 596/2016
    9.2.2017
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS0017352
    ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-1, 140, 140, 140/1, 140/1-1, 140/1-2. OZ člen 190, 190/3. ZUP člen 87.
    denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - fiktivna vročitev
    Tožeča stranka je tožencu priznala pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas treh mesecev od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012. Ker je ugotovila, da se je toženec zaposlil, je izdala odločbo, da mu z dnem 27. 11. 2012 ta pravica preneha. Drugostopenjska odločba je bila tožencu fiktivno vročena. Na podlagi pravilne vročitve te odločbe je bilo pravnomočno ugotovljeno, da toženec po 27. 11. 2012 ni bil več upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti in je s tem odpadla pravna podlaga za njegovo izplačevanje. Tožena stranka je po 27. 11. 2012 neupravičeno prejela denarno nadomestilo za primer brezposelnosti in ga je dolžna vrniti tožeči stranki.
  • 449.
    VDSS sklep Psp 467/2016
    9.2.2017
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0017285
    ZZVZZ člen 23, 44c. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 64, 64/1, 64/2, 123, 123/2, 135d, 135d/1, 135d/3.
    medicinsko tehnični pripomočki - ortoza - nabava ortoze v tujini - naročilnica
    Tožniku je bilo povračilo stroškov za nakup ortoze v tujini zavrnjeno, ker odločba o upravičenosti do medicinsko tehničnega pripomočka pred potekom trajnostne dobe ni bila izdana, niti ni bila predhodno izdana naročilnica. Tožnik je bil ves čas specialistično voden in obravnavan ter je bila zdravnica seznanjena z njegovimi težavami. Opustitev predpisanih formalnih postopkov pristojnega zdravnika, ki bi lahko po 44. c členu ZZVZZ predhodno za ortoze izdal naročilnico ali predlog za izdajo odločbe, ne more iti v škodo tožniku. Še zlasti, če je do ortoze medicinsko upravičen in mu je v Sloveniji sploh ni mogoče zagotoviti. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, v katerem bo potrebno ugotoviti, ali je tožnik do ortoz, ki jih je kupil v tujini, upravičen.
  • 450.
    VSL sklep EPVDp 16/2017
    9.2.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0066266
    ZP-1 člen 23, 23/2, 202e, 202e/2. ZPrCP člen 23, 23/4, 46, 46/5, 46/5-3.
    odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - opredelitev hujšega prekrška
    Pojem hujšega prekrška ureja (od 14. 6. 2013 dalje, ko je stopila v uporabo novela ZP-1H) drugi odstavek 23. člena ZP-1 kot sistemski zakon, čeprav je ta pojem povsem enako urejen v določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP.
  • 451.
    VSL sklep EPVDp 15/2017
    9.2.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL0066257
    ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/2, 155, 155/1, 155/1-8, 202d, 202d/5, 202e, 202e/3. ZP-1J člen 34, 34/3. ZP-1H člen 30, 30/4. URS člen 2, 14, 22, 28.
    odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - uporaba spremenjenih določb - retroaktivna uporaba zakona
    Ker je z novelo ZP-1J spremenjena določba tretjega odstavka 202.e člen ZP-1 določba procesne narave, jo je sodišče dolžno uporabiti v vseh postopkih odločanja o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja od 6. 11. 2016 dalje.
  • 452.
    VDSS sodba Pdp 813/2016
    9.2.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS0017213
    ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 13, 13/2, 17, 17/4, 22, 44, 104, 106, 130, 131. ZPDZC-1 člen 5. ZTPDR člen 17. ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. ZPIZ-2 člen 144. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-5, 215.
    ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - odpravnina - bruto - neto - obveznost plačila - plača
    Tožnik je redno prihajal na delo k toženi stranki, v njene prostore, uporabljal delovna sredstva tožene stranke in opravljal vsa dela in naloge delovnega mesta vodje finančno računovodske službe tožene stranke ter bil pri svojem delu podrejen direktorju tožene stranke. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik ni opravljal nalog za toženo stranko kot zaposleni oziroma direktor A. d. o. o., temveč kot delavec tožene stranke, ki se je vključil v organizirani delovni proces in delal po navodilih tožene stranke, v skladu z opredelitvijo delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1. Posledično je pravilno ugotovilo obstoj delovnega razmerja na delovnem mestu "Vodja finančno računovodske službe" v spornem obdobju.
  • 453.
    VSL sklep II Cp 3242/2016
    9.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081703
    ZPP člen 105, 105/4, 108, 108/1.
    nepopolna tožba – vrnitev v popravo – trditvena podlaga
    Sodišče prve stopnje za odločanje o tožbenem zahtevku, ker tožnik zahteva od toženca plačilo 25 % dohodnine od najemnine po pogodbi, ni imelo v tožbi trditvene podlage. Zato je preuranjena odločitev, da ne gre za sodno pristojnost in da ne gre za spor po 1. členu ZPP. Sodišče nepopolno tožbo vrne v popravo (105. in 108. člen ZPP).
  • 454.
    VSM sklep IV Kp 2388/2016
    9.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023566
    ZKP člen 306, 306/3.
    odsotnost oškodovanca - interes za kazenski pregon - ustavitev postopka
    Določba tretjega odstavka 306. člena ZKP se namreč uporabi, ko oškodovanec izkaže, da takšnega interesa nima, kar stori s tem, da se vabilu ne odzove, o takšnem namenu pa ni mogoče sklepati, če za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži in pojasni razlog za njegov izostanek, saj je s tem izkazal ravno nasprotno, torej, da od predloga za kazenski pregon ne odstopa in za izvedbo kazenskega postopka ima interes.
  • 455.
    VDSS sodba Pdp 844/2016
    9.2.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS0017092
    ZDCOPMD člen 3, 5. ZDR člen 2, 154.
    obveznost plačila - prikrajšanje pri plači - nadure - voznik tovornjaka
    Sodišče prve stopnje pri izračunu opravljenih nadur ni upoštevalo dopolnitve izvedenskega mnenja, v katerem je izvedenec popravil nekaj računskih napak in ugotovil, da tožnik v mesecu avgustu 2011 ni opravljal nadur. Glede na tako izvedenčevo ugotovitev sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati prvotnega podatka o opravljenih 8,38 nadurah v mesecu avgustu 2011 in je zato tožniku prisodilo previsoko plačilo za opravljene nadure. Zato je pritožbeno sodišče delno spremenilo izpodbijano sodbo v I. točki izreka tako, da je znižalo prisojeni znesek za vrednost 8,38 nadur, ki niso bile opravljene.
  • 456.
    VSK sodba Cpg 197/2016
    9.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0006984
    OZ člen 349.
    zastaralni rok - gospodarske pogodbe
    Tožeča stranka sporne račune izstavlja v okviru svoje pridobitne dejavnosti na podlagi pogodbe, sklenjene s toženo stranko, zato ne gre za verzijski zahtevek (konkretno je „prefakturiranje“ računov urejeno v 12. členu Pogodbe o upravljanju, kar pomeni, da imajo izstavljeni računi pravno podlago) in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo triletni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe.
  • 457.
    VSL sklep I Cp 2977/2016
    9.2.2017
    USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086018
    URS člen 25. ZNP člen 17, 17/1, 37. ZPP člen 190, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 77.
    ureditev meje – mejni spor – lastninski spor – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – pasivna legitimacija – prenos nepremičnine – odsvojitev predmeta pravde – pravica do pravnega sredstva
    V primeru, ko postopka za ugotovitev lastninske pravice na določenem delu parcele in za določitev meje, ki je v zvezi s tem delom parcele, tečeta vzporedno, je treba za pravilno vodenje postopkov presoditi, ali gre za mejni ali za lastninski spor. Če je sporen način pridobitve lastninske pravice na delu zemljišča, gre za spor o pridobitvi lastninske pravice. Če pa je med mejašema sporno, kje poteka meja med sosednjima parcelama in je sporno h kateri parceli sodi določen prostor, gre za mejni spor.

    Ker je predlagatelj odsvojil nepremičnino, glede katere se določa meja, je treba ravnati po določilih 190. člena ZPP.
  • 458.
    VDSS sklep Pdp 48/2017
    9.2.2017
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0017205
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb postopka
    V konkretnem primeru je pri izdaji izpodbijane sodbe sodelovala sodnica porotnica, ki ni sodelovala na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo izpodbijane sodbe. Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi na naroku, na katerem je bila zadeva zaključena, je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
  • 459.
    VDSS sodba Pdp 623/2016
    9.2.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS0017311
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 259, 259/1, 259/2, 261, 261/1. ZPrCP člen 30, 30/10. ZP-1 člen 53, 53/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - zagovor
    Tožnik je kot vodja patrulje kršitelju predočil kršitev prepovedi vzvratne vožnje na avtocesti in višino globe 300,00 EUR, nato pa mu je predlagal, da lahko plača le 60,00 EUR in mu da 5,00 EUR za kavo, kar je kršitelj tudi storil. Poleg tega je v plačilni nalog navedel neresnične podatke o kraju in času prekrška ter o pravni kvalifikaciji in opisu prekrška, pri tem pa enega izvoda plačilnega naloga ni izročil kršitelju, ampak ga je pospravil v žep bunde. S tem ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in ima ta kršitev tudi znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po drugem odstavku 259. člena KZ-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
  • 460.
    VDSS Sodba Pdp 667/2016
    9.2.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00001077
    ZDR-1 člen 81.
    prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - nedopustna grožnja
    Izjava nadrejene, da bodo zoper tožnico uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, če ne podpiše sporazuma, ne predstavlja nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Na veljavnost sporazuma tudi ne vpliva, da je tožnica laik in prava nevešče stranka, ter da je bila ob podpisu sporazuma v podrejenem položaju.
  • <<
  • <
  • 23
  • od 36
  • >
  • >>