URS člen 2. ZIZ člen 38, 38/5, 56, 200a. ZPP člen 11, 319.
zloraba procesnih pravic - učinki pravnomočnosti v izvršilnem postopku - stroškovna nepotrebnost odgovora na ugovor
Tudi zlorabe procesnih pravic sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - nedopustna grožnja
Izjava nadrejene, da bodo zoper tožnico uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, če ne podpiše sporazuma, ne predstavlja nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Na veljavnost sporazuma tudi ne vpliva, da je tožnica laik in prava nevešče stranka, ter da je bila ob podpisu sporazuma v podrejenem položaju.
V sodnem postopku je mogoče ugotoviti oziroma določiti mejo med zemljiščem javnega dobra in zemljiščem, ki to ni, le po stanju, kot ga izkazuje kataster, izjema je le v primeru napake in pomanjkljivosti v katastru.
posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – faza odločanja o ugovoru
Po ustaljeni sodni praksi so pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002031
KZ-1 člen 204, 204/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 437.
kaznivo dejanje tatvine - stvar majhne vrednosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski postopek, saj je bila vrednost odtujene stvari le 1,49 EUR.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2, 211, 244/1, 244/2, 386. ZPP člen 135, 135/1.
začetek postopka osebnega stečaja – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – vročanje v tujino – vročanje po diplomatski poti – pravica do izjave
Edini pravilni način vročanja sodnih pisanj dolžniku, ki živi v Dubaju, je po diplomatski poti. Ker dolžnik prejem predloga za začetek postopka osebnega stečaja z vsemi prilogami in pozivom za odgovor zanika, poizvednica Pošte Slovenije, na kateri ni dolžnikovega podpisa, pa ne more biti dokaz za vročitev predloga s prilogami in pozivom, je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa dolžniku odvzelo pravico do izjave.
ZFPPIPP člen 29, 29/3, 29/4, 59, 271, 271/1-1, 278, 278/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tako (na takšen način), da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (1. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
Sporne premičnine bi bile še vedno del stečajne mase stečajnega dolžnika, pri čemer bi v takšnem primeru še vedno obstajala terjatev tožene stranke do tožeče stranke. Smisel omenjene pravne ureditve je ravno v tem, da se v stečajnem postopku zagotovi enak pravni položaj vseh navadnih upnikov. Prav zaradi tega je v tretjem odstavku 278. člena ZFPPIPP predpisano, da če zaradi izpodbitega pravnega dejanja preneha terjatev osebe, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, do stečajnega dolžnika, ta terjatev nastane znova in se plača iz razdelitvene mase po pravilih insolvenčnega zakona, če je prijavljena v roku iz tretjega ali četrtega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Pomembno je, da se presoja zmanjšane čiste vrednosti premoženja opravi skozi prizmo pravnega položaja drugih upnikov, ki zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejmejo v stečaju manj, kot bi prejeli, če izpodbojnega pravnega dejanja ne bi bilo.
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov (točka 10 prvega odstavka 394. člena ZPP) je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo.
Zaseg predmetov je prisilni ukrep, zato njegova uporaba ni primerna, ni potrebna, niti ni v skladu z njegovim namenom, kadar gre za predmete, ki jih pristojni organi lahko pridobijo prosto brez uporabe tega ukrepa.
V delu, v katerem se nanaša na zaseg sklepov organov vodenja in nadzora A. d. d., ki vsi niso javno dostopni, pa je zahteva preiskovalne komisije preširoka, nedoločna in neskladna s predmetom parlamentarne preiskave, zato predlagani ukrep ni v skladu z zakonom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0080254
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 244, 244/1. ZPP člen 191, 191/2.
izbrisna tožba – tožba za ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za vknjižbo – osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za izbris vknjižbe – subjektivna sprememba tožbe – privolitev novega toženca
Materialnopravno pravilno je stališče, da je tako za izbrisno tožbo kot za tožbo za ugotovitev lastninske pravice pasivno legitimiran subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
začasna odredba - varščina kot pogoj za začasno odredbo - verjeten obstoj terjatve - onemogočena ali otežena uveljavitev terjatve
Pri odločanju o začasnih odredbah je treba upoštevati koristi obeh strank, ne le ene. Začasna odredba poslabša dolžnikov položaj. Če bi upnik imel pravico, doseči izdajo začasne odredbe celo brez vsakršnih trditev, da dolžnik s svojim ravnanjem ogroža uveljavitev upnikove terjatve, bi to pomenilo, da upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe zgolj ob verjetnem izkazu svoje terjatve, ob plačilu varščine in ne glede na ravnanje samega dolžnika. Takšna razlaga besedila prvega odstavka 275. člena ZIZ bi premočno koristila upniku na račun dolžnika. Prvi odstavek 275. člena ZIZ je torej treba razlagati tako, da predlog za položitev varščine upnika ne oprosti trditvenega bremena. Upnik mora torej zatrjevati takšne okoliščine, na temelju katerih bi bilo mogoče sklepati, da grozi nevarnost onemogočanja uveljavljanja terjatve zaradi dolžnikovega ravnanja.
Upnik lahko uveljavlja ničnost pogodbe tudi, če se je nad eno od pogodbenih strank nične pogodbe pričel postopek osebnega stečaja.
Navidezna pogodba je nična, ničnost lahko uveljavlja vsaka oseba s pravnim interesom. Niti OZ niti ZFPPIPP ne določata, da bi se z začetkom stečajnega postopka nad fizično osebo zaradi tega karkoli spremenilo. Glede na to je mogoče sklepati, da ničnostni spori zgolj zaradi začetka postopka osebnega stečaja niso nedopustni.
Zahtevke na ugotovitev ničnosti lahko uveljavlja vsaka oseba s pravnim interesom, ne more pa uveljavljati zahtevkov iz neupravičene obogatitve. Podobne zakonske določbe glede zahtevkov iz neupravičene obogatitve kot je 92. člen OZ glede ugotavljanja ničnosti, v OZ namreč ni.
Namen ZFPIPP je ravno, da se odpravijo pravne posledice dejanj, zaradi katerih je stečajna masa manjša, kot bi bila sicer. Temu namenu služi stečajno izpodbijanje. Zahtevek lahko uveljavlja tudi oseba, ki sicer ni bila udeležena pri samem pravnem dejanju, pod predpostavko, da uveljavlja zahtevek v korist stečajnega dolžnika. To pa je tožeča stranka tudi storila. Če tožeča stranka uveljavlja ničnost pogodbe – kot jo je v tej zadevi - vodi ničnost do dajatvenih (vrnitvenih) zahtevkov. Ti pa so po svoji vsebini enaki tistim, ki se lahko uveljavljajo s stečajnim ali zunajstečajnim izpodbijanjem. Isti namen, kot je dosežen z eno od obeh vrst izpodbijanja, je dosežen tudi s sodno ugotovitvijo ničnosti. Tožeča stranka lahko zato uveljavlja tudi zahtevke na vrnitev dajatev ali storitev v stečajno maso.
Tožba je bila vložena pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad tretjo toženko. Zato tožba, ki je bila vložena po 255. in naslednjih členih OZ ni bila vložena niti preuranjeno, še manj pa prepozno po prvem odstavku 277. člena ZFPPIPP. Od začetka stečajnega postopka naprej je treba uporabljati pravila, določena v pododdelku 5.3.4 ZFPPIPP. V drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP je določeno le, da je treba zahtevek po tožbi, ki je bila vložena pred začetkom stečajnega postopka uveljavljati samo še za račun stečajne mase. Nikjer pa ni določeno, da bi morala biti tožba po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP spremenjena v roku, ki velja za vložitev izpodbojne tožbe po prvem odstavku 277. člena ZFPPIPP. Zato je lahko spremenjena do konca glavne obravnave.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev, ki je relativne narave, saj se zahteva neposredna izkazanost vzročne zveze med kršitvijo in vsebinsko ali pravno nepravilnostjo odločitve v izpodbijanem sklepu, vendar je od odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-431/14-11 z dne 17 12. 2014, ki jo je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ker je prišlo do postopkovne napake, ki vpliva na poštenost postopka, ki še ni bila odpravljena, zakonski standard, to je ugotavljanje vzročne zveze, omiljen z osredotočanjem na pravico do poštenega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 6. člena EKČP s protokoli in na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave, ki po praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča1 zahtevata, da mora imeti posameznik v postopkih dejansko možnost vpliva na odločitev sodišča. Te kršitve pa v nadaljevanju pritožbe uveljavlja tudi zagovornica, s čemer se je pritožbeno sodišče strinjalo ter po obrazloženem odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002161
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437. KZ-1 člen 296, 296/1.
nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega akta
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1 v delu, ki se nanaša na zakonski znak "spravljanja v podrejen položaj."
posojilno razmerje – vrnitev dolga iz posojilnega razmerja – materialno dokazno breme – pravilno o dokaznem bremenu – dokazna ocena
Točen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da zaradi netransparentnosti poslovanja med pravdnima strankama zneska morebitnega še neporavnanega posojila ni mogoče ugotoviti. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Ker tožnik ni dokazal koliko, če sploh še kaj, naj bi mu toženec še dolgoval iz naslova posojilnega razmerja, je odločitev o zavrnitvi tožbnega zahtevka pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086012
OZ člen 460, 460/3, 461, 461/2, 480. ZVKSES člen 25, 25/3. ZPP člen 286. SZ člen 3, 3-3.
prodajna pogodba – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – jamčevanje za stvarne napake – notifikacija – znižanje kupnine – tožbeni zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalni tožbeni zahtevek – izguba pravic – pravočasnost zahtevka – prekluzija – prekluzivni rok – naknadna sprememba sodne prakse – pravica do sodnega varstva – očitna napaka – skupni del stavbe
Čeprav oblikovalni tožbeni zahtevek ni bil postavljen že ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje, tožnika ne more zadeti sankcija prekluzije.
V času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni.
kaznivo dejanje zanemarjanja otroka - zakonski znaki - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožba se neutemeljeno zavzema za spremembo kazenske sankcije tako, da bi obdolženka opravila delo v splošno korist, saj se tako lahko izvrši le nepogojna zaporna kazen, sicer pa predlagan način izvršitve kazni predstavlja tudi strožji kazenskopravni odziv kot pogojna obsodba, ki obdolženca le opozarja, da kaznivega dejanja ne sme ponoviti, sicer se lahko v pogojni obsodbi določena zaporna kazen izreče
ZFPPIPP člen 14, 14/ 3-2, 42, 42/1, 42/2, 44, 44/1-3.
Insolventnost - odškodninska odgovornost članov poslovodstva
Ni pomemben pritožbeni očitek, da so že predhodni direktorji tožeče stranke v preteklosti izčrpavali in uničevali tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je skušal drugi toženec po 8.4.2013 nase prenesti vinograde iz tako imenovanih gerkov (vinogradni okoliši), ki so bili v posesti in najemu tožeče stranke, kar pa mu ni uspelo, ker je predhodni direktor tožeče stranke pred iztekom te funkcije razdrl pogodbo o dolgoročnem najemu vinogradov in omogočil vrnitev teh vinogradov lastniku.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2. KZ-1 člen 139, 139/1, 139/5, 204. URS člen 34, 35. ZVOP-1 člen 77.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - interni test integritete - sorazmernost ukrepa - poseg v osebnostne pravice delavca
Tožnik si je določenega dne prisvojil pošiljko, naslovljeno na neznanega naslovnika, v kateri je bil bankovec za 20,00 EUR in je nepravilno ravnal z neizročljivo pošiljko. S takšnim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima njegovo ravnanje znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po prvem in petem odstavku 139. člena KZ-1 in kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
Konkretna izvedba testa integritete je bila izvedena s simulacijo vročanja navadne pisemske pošiljke, ki se, z izjemo dejstva, da je bila naslovljena na izmišljeno osebo, ni razlikovala od vsakdanje poslovne situacije. V konkretnem primeru torej ni šlo za izzivanje kriminalne dejavnosti niti za prikriti preiskovalni ukrep, ki bi bil le v pristojnosti policije. Izvedeni test integritete je bil najmilejši možen ukrep, potreben za to, da je tožena stranka lahko učinkovito preverila kršitve pismonoš pri vročanju pošiljk, pri čemer pomembnost s posegom prizadete pravice tožnika ni večja od pomembnosti pravice tožene stranke, ki se s tem posegom želi zavarovati. Izvedeni test integritete zato predstavlja sorazmeren ukrep tožene stranke.