domneva o umiku pritožbe – neplačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – ponavljanje razlogov za taksno oprostitev
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sodišče zato, ker ni ugodilo predlogu za taksno oprostitev, toženi stranki onemogočilo dostop do sodišča, je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP ne pomeni posega v navedeno pravico, ampak gre za določitev ustreznega načina uresničevanja te pravice. V zvezi s pritožbenimi navedbami o neutemeljenem zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da te za obravnavani primer niso relevantne, saj ne zadevajo izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je imela v postopku oprostitve plačila sodne takse na voljo pravna sredstva, vendar z njimi ni bila uspešna. Ker je bilo o njenem predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno, očitkov v zvezi s tem postopkom ne more več uveljavljati v obravnavanem postopku, v katerem gre za presojo utemeljenosti odločitve o izpolnjenosti pogojev za obstoj domneve o umiku pritožbe.
Pravno relevanten pogoj za priznanje pravice do invalidnine, to je obstoj telesne okvare zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pri tožniku ni izpolnjen. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine zato ni utemeljen.
prekinitev postopka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – pripojitev – prevzem – nadaljevanje postopka
Ker je bila predhodna tožeča stranka pripojena k prevzemni družbi, je ta postala njena univerzalna pravna naslednica. Skladno s pozivom sodišča je 18. 8. 2016 tudi podala izjavo o prevzemu postopka, zato je sodišče postopek nadaljevalo.
Izrek izpodbijane sodbe je nerazumljiv, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe. Sodišče je razglasilo, da se zoper obtoženca zavrne obtožba glede kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, storjenega na škodo A. A., v nadaljevanju pa je obtožencu brez krivdoreka in brez navedbe kaznivega dejanja izreklo kazensko sankcijo.
zahteva za izločitev predsednika senata - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - odločanje o izločitvi sodnika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev dokazov - dokazi, na katere se sodba ne sme opirati
O izločitvi sodnika oziroma predsednika senata, ki se je seznanil z dokazom, ki mora biti po 83. členu ZKP iz spisa izločen, se torej odloča šele po tem, ko sodnik dokaze izloči iz spisa, ne pa pred tem.
- ZKP v 2. točki 83. člena našteva dokaze, na katere se sodna določba ne sme opirati, to so pa tisti, za katere je v tem zakonu, torej ZKP, določeno, da se morajo iz spisa izločiti, med njimi pa niso izjava obdolženca, ki jo je dal v davčnem postopku in tudi ne listine, ki so bile pridobljene v postopku davčnega inšpiciranja.
Tožnik je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in pridobitev pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni.
Tožnik je kot vodja patrulje kršitelju predočil kršitev prepovedi vzvratne vožnje na avtocesti in višino globe 300,00 EUR, nato pa mu je predlagal, da lahko plača le 60,00 EUR in mu da 5,00 EUR za kavo, kar je kršitelj tudi storil. Poleg tega je v plačilni nalog navedel neresnične podatke o kraju in času prekrška ter o pravni kvalifikaciji in opisu prekrška, pri tem pa enega izvoda plačilnega naloga ni izročil kršitelju, ampak ga je pospravil v žep bunde. S tem ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in ima ta kršitev tudi znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po drugem odstavku 259. člena KZ-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb postopka
V konkretnem primeru je pri izdaji izpodbijane sodbe sodelovala sodnica porotnica, ki ni sodelovala na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo izpodbijane sodbe. Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi na naroku, na katerem je bila zadeva zaključena, je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDZdr člen 12, 12/2, 23, 27, 39, 46, 50, 50/2, 70. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2.
prisilno zdravljenje - izvedenstvo - kršitev pravil postopka
Pritožnik trrdi, da pred narokom ni uspel vzpostaviti stika z zastopnikom oziroma zastopnica, s katero je vzpostavil ta stik, se naroka ni mogla udeležiti, vendar spisovni podatki te njegove navedbe ne potrjujejo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023934
KZ-1 člen 86, 86/5. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ter hišnim zaporom - upoštevanje obsojenčevih osebnih in družinskih razmer - obstoj formalnih pogojev - zaposlenost obsojenca - obnašanje obsojenca v času nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist - izrečena kazen kot zgornja meja za nadomeščanje kazni zapora s hišnim zaporom
Zgornja meja, pri kateri je lahko kazen zapora nadomeščena s hišnim zaporom je v četrtem odstavku 86. člena KZ-1 jasno določena, sodišče prve stopnje pa je za izhodišče pravilno štelo izrečeno kazen in ne preostanek že izvršene kazni.
10. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala bistvenega elementa odškodninske odgovornosti - protipravnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka za naročnika B. aprila 2014 delo opravila nekvalitetno, prav tako iz nobenih dokazov in tudi ne izpovedi prič ali listinskih dokazov ne izhaja, da bi bila prav toženka tista, ki naj bi nepravilno sestavila izdelek, prav tako pa ni bila odgovorna za kontrolo izdelka. Zato je pravilen dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazano, da bi ravnala toženka nedopustno in zato tudi ni podan temelj odškodninske odgovornosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023357
URS člen 22, 23. ZPOmK-1 člen 5, 5/4, 9, 9/3, 62, 62/1, 62/2. ZPOmK-2 člen 6, 9. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 226, 226/1, 339, 339/2, 339/2-8.
preprečevanje omejevanja konkurence - zloraba prevladujočega položaja - odškodnina - obstoj prevladujočega položaja - dokazovanje prevladujočega položaja - JAVK - rešitev predhodnega vprašanja - prekinitev postopka
Ena izmed osnovnih predpostavk odškodninske odgovornosti na citirani zakonski podlagi je obstoj prevladujočega položaja podjetja. V skladu z 9. členom ZPOmK-1 ima podjetje prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov (drugi odstavek), pri čemer se šteje, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na trgu RS višji od 40 odstotkov (peti odstavek). JAVK pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno konkurenco (tretji odstavek 9. člena ZPOmK-1). Trditveno in dokazno breme v tej zvezi je na tožnici. Sodišče je upravičeno in dolžno JAVK zgolj obvestiti o vsaki tožbi, s katero se zahteva odškodnina zaradi kršitev določb 6. ali 9. člena ZPOmK-2 ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da bi lahko sodišče prve stopnje prekinilo postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, bi moral biti drugi postopek (pred JAVK-om) že v teku, česar pa tožnica pri podaji predloga za prekinitev ni zatrjevala (trdila je, da bo tak postopek šele sprožila).
predčasna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - trajno znižanje pokojnine - malus
Tožnik je do dneva uveljavitve pravice dopolnil 59 let starosti in 40 let ter 24 dni pokojninske dobe, od tega 36 let, 9 mesecev in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa. Toženec mu je pravilno priznal pravico do predčasne pokojnine zaradi krajše pokojninske dobe brez dokupa od predpisanih 40 let in pokojnino, odmerjeno v višini 57,25 % dejanske pokojninske osnove, zakonito trajno znižal za 18 % zaradi manjkajočih let do dopolnitve 65 let starosti. Tožbeni zahtevek na priznanje višje pokojnine ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002031
KZ-1 člen 204, 204/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 437.
kaznivo dejanje tatvine - stvar majhne vrednosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski postopek, saj je bila vrednost odtujene stvari le 1,49 EUR.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/1-4.. KZ-1 člen 38, 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je pomagal pri odtujitvi mesa, ki je bil last tožene stranke. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj bi se skladno s 37. členom ZDR-1 moral vzdržati ravnanj, ki škodujejo delodajalcu, kršil je tudi 11. člen pogodbe o zaposlitvi. Izpolnil je tudi znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1 oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju, skladno z 38. členom KZ-1, zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – rizično življenjsko zavarovanje – obveznosti zavarovalca oziroma zavarovanca – prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti – dolžnost prijavljanja – namerna neresnična prijava ali zamolčanje – posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnice – odklonitev plačila zavarovalnine
Ker ima zavarovalnica na podlagi zavarovalne pogodbe pravico odkloniti plačilo zavarovalnine, če po nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da je šlo za namerno netočno prijavljene okoliščine, da bi v primeru, če bi vedela za resnično stanje, odklonila sklenitev pogodbe, je zavrnitev zahtevka pravilna. Katera dejstva so pomembna pove vprašalnik, ki ga mora zavarovanec izpolniti. Pri tem ni pomembno, ali je smrt zavarovanke v vzročni zvezi z neresničnimi prijavljenimi okoliščinami.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodna razveza - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik pri toženi stranki delal tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, oziroma da se je tožnikovo delovno razmerje nadaljevalo po izteku določenega časa oziroma tudi po 20. 2. 2013, ko se je poškodoval pri delu za toženo stranko in je bil hospitaliziran ter v bolniškem staležu. Sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas je tako že tedaj prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožniku z odjavo iz zavarovanja s 15. 5. 2013 delovno razmerje nezakonito prenehalo.
URS člen 2. ZIZ člen 38, 38/5, 56, 200a. ZPP člen 11, 319.
zloraba procesnih pravic - učinki pravnomočnosti v izvršilnem postopku - stroškovna nepotrebnost odgovora na ugovor
Tudi zlorabe procesnih pravic sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.