ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/1-4.. KZ-1 člen 38, 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je pomagal pri odtujitvi mesa, ki je bil last tožene stranke. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj bi se skladno s 37. členom ZDR-1 moral vzdržati ravnanj, ki škodujejo delodajalcu, kršil je tudi 11. člen pogodbe o zaposlitvi. Izpolnil je tudi znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1 oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju, skladno z 38. členom KZ-1, zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 14, 14/ 3-2, 42, 42/1, 42/2, 44, 44/1-3.
Insolventnost - odškodninska odgovornost članov poslovodstva
Ni pomemben pritožbeni očitek, da so že predhodni direktorji tožeče stranke v preteklosti izčrpavali in uničevali tožečo stranko, upoštevaje ob tem, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je skušal drugi toženec po 8.4.2013 nase prenesti vinograde iz tako imenovanih gerkov (vinogradni okoliši), ki so bili v posesti in najemu tožeče stranke, kar pa mu ni uspelo, ker je predhodni direktor tožeče stranke pred iztekom te funkcije razdrl pogodbo o dolgoročnem najemu vinogradov in omogočil vrnitev teh vinogradov lastniku.
domneva o umiku pritožbe – neplačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – ponavljanje razlogov za taksno oprostitev
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sodišče zato, ker ni ugodilo predlogu za taksno oprostitev, toženi stranki onemogočilo dostop do sodišča, je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP ne pomeni posega v navedeno pravico, ampak gre za določitev ustreznega načina uresničevanja te pravice. V zvezi s pritožbenimi navedbami o neutemeljenem zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da te za obravnavani primer niso relevantne, saj ne zadevajo izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je imela v postopku oprostitve plačila sodne takse na voljo pravna sredstva, vendar z njimi ni bila uspešna. Ker je bilo o njenem predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno, očitkov v zvezi s tem postopkom ne more več uveljavljati v obravnavanem postopku, v katerem gre za presojo utemeljenosti odločitve o izpolnjenosti pogojev za obstoj domneve o umiku pritožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB
VSL0085151
ZGD člen 394, 394/2. ZGD-1 člen 425, 425/1. ZPP člen 205, 205/1. ZASP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4. OZ člen 147, 147/2, 299, 299/2. ZPP člen 81, 180, 180/3, 208, 208/1. ZVK člen 13. Zmed člen 2, 2/1.
prekinitev postopka – izbrisana družba – nadaljevanje postopka zoper družbenika – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – povrnitev škode - civilna kazen – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – kršitev avtorske pravice
V sodni praksi je bilo že jasno izraženo stališče, da za zadostitev zakonskemu standardu uveljavljanja terjatve iz drugega odstavka 394. člena ZGD (sedaj drugi odstavek 425. člena ZGD-1) zadošča že tožnikov predlog sodišču, da družbenika izbrisane družbe povabi v postopek. Na kakšen način to stori, ni toliko pomembno. Bistveno je, da v tej smeri aktivno ravna in da nadaljevanje postopka zoper konkretnega družbenika predlaga oziroma zahteva znotraj enoletnega (sedaj dvoletnega) prekluzivnega roka.
Sodišče mora v postopku odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova civilne kazni ugotoviti le, da je šlo za kršitelja, ki mu je mogoče očitati višjo stopnja krivde in sicer mora ta ravnati s stopnjo naklepa (namerno ravnanje) ali hude malomarnosti. Če ugotovi, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 168. člena ZASP mora odločiti le še o višini civilne kazni. Določba četrtega odstavka 168. člena ZASP pa sodišču daje podlago za presojo glede na določen zakonski razpon izrekanja civilne kazni.
V sodni praksi je bilo že izoblikovano stališče, da gredo tožeči stranki zakonske zamudne obresti od tedaj dalje, ko je bila opozorjena na kršitev avtorskih pravic, pozvana k prenehanju kršitev in je bila opozorjena na možnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka.
Tožnik je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in pridobitev pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0017345
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
predčasna pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva - zavrženje zahteve
Za zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe je odločilno zgolj dejstvo, da ima tožnica s posamičnim upravnim aktom že pravnomočno priznano predčasno pokojnino v letu 1991, ponovno odmerjeno po uradni dolžnosti v letu 1996 zaradi odpada zmanjšanja v zvezi s predčasnim odhodom v pokoj. Vsebinsko reševanje zahteve, vložene v predsodnem postopku, v rednem upravnem postopku ni dopustno, saj institut pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Tožena stranka je lahko tožničino zahtevo na temelju 129. člena ZUP le zavrgla, sodišče prve stopnje pa iz istih procesno pravnih razlogov zavrnilo tožbeni zahtevek.
Pojem hujšega prekrška ureja (od 14. 6. 2013 dalje, ko je stopila v uporabo novela ZP-1H) drugi odstavek 23. člena ZP-1 kot sistemski zakon, čeprav je ta pojem povsem enako urejen v določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP.
izvenzakonska skupnost – skupno življenje – skupno premoženje – poslovni delež gospodarske družbe – stroški postopka
Če bi toženec uspel dokazati, da je (vsaj) stvarni vložek predstavljal njegovo posebno premoženje (pa ni), bi to lahko vodilo le k morebitnemu njegovemu večjemu deležu na skupnem premoženju, ki pa ga ni uveljavljal.
Za obstoj izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZDR ni nujno potrebno, da morata partnerja ves čas živeti skupaj na istem naslovu, kot zmotno meni pritožba.
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/2, 155, 155/1, 155/1-8, 202d, 202d/5, 202e, 202e/3. ZP-1J člen 34, 34/3. ZP-1H člen 30, 30/4. URS člen 2, 14, 22, 28.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - uporaba spremenjenih določb - retroaktivna uporaba zakona
Ker je z novelo ZP-1J spremenjena določba tretjega odstavka 202.e člen ZP-1 določba procesne narave, jo je sodišče dolžno uporabiti v vseh postopkih odločanja o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja od 6. 11. 2016 dalje.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2, 211, 244/1, 244/2, 386. ZPP člen 135, 135/1.
začetek postopka osebnega stečaja – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – vročanje v tujino – vročanje po diplomatski poti – pravica do izjave
Edini pravilni način vročanja sodnih pisanj dolžniku, ki živi v Dubaju, je po diplomatski poti. Ker dolžnik prejem predloga za začetek postopka osebnega stečaja z vsemi prilogami in pozivom za odgovor zanika, poizvednica Pošte Slovenije, na kateri ni dolžnikovega podpisa, pa ne more biti dokaz za vročitev predloga s prilogami in pozivom, je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa dolžniku odvzelo pravico do izjave.
ZDZdr člen 12, 12/2, 23, 27, 39, 46, 50, 50/2, 70. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2.
prisilno zdravljenje - izvedenstvo - kršitev pravil postopka
Pritožnik trrdi, da pred narokom ni uspel vzpostaviti stika z zastopnikom oziroma zastopnica, s katero je vzpostavil ta stik, se naroka ni mogla udeležiti, vendar spisovni podatki te njegove navedbe ne potrjujejo.
neprava stvarna služnost – služnost vodovodne in kanalizacijske napeljave – sodba na podlagi pripoznave – povrnitev stroškov postopka – povod za tožbo – odmera stroškov – strošek odgovora na tožbo – potni stroški – potrebni stroški
Tožnik se na vlogo ni odzval, toženčevih trditev v zvezi s predpravdnim postopanjem, ki so nasprotovale njegovim trditvam, ni prerekal, njegovi izrecni zahtevi za povrnitev stroškov na podlagi 157. člena ZPP ni nasprotoval. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank, ob tem da se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (in izvajanja dokazov), navedeno zadostuje za odločitev, da je toženčev predlog za povrnitev stroškov postopka na podlagi 157. člena ZPP, utemeljen.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2. URS člen 22, 34. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca št. 158 člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor
Razrešitev direktorja je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela direktorja, za kar je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku na podlagi 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zakonita.
Tožeča stranka sporne račune izstavlja v okviru svoje pridobitne dejavnosti na podlagi pogodbe, sklenjene s toženo stranko, zato ne gre za verzijski zahtevek (konkretno je „prefakturiranje“ računov urejeno v 12. členu Pogodbe o upravljanju, kar pomeni, da imajo izstavljeni računi pravno podlago) in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo triletni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe.
priznanje štipendije - državna štipendija - vračilo - krivdni razlog
Pri tožnici so težave s ščitnico vplivale na njeno celotno zdravstveno stanje (tako psihično kot tudi fizično) in zaradi teh težav ni bila zmožna uspešno zaključiti drugega letnika. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi o prenehanju pravice do državne štipendije in vrnitvi zneska prejete štipendije.
odsotnost oškodovanca - interes za kazenski pregon - ustavitev postopka
Določba tretjega odstavka 306. člena ZKP se namreč uporabi, ko oškodovanec izkaže, da takšnega interesa nima, kar stori s tem, da se vabilu ne odzove, o takšnem namenu pa ni mogoče sklepati, če za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži in pojasni razlog za njegov izostanek, saj je s tem izkazal ravno nasprotno, torej, da od predloga za kazenski pregon ne odstopa in za izvedbo kazenskega postopka ima interes.
Tožnik je redno prihajal na delo k toženi stranki, v njene prostore, uporabljal delovna sredstva tožene stranke in opravljal vsa dela in naloge delovnega mesta vodje finančno računovodske službe tožene stranke ter bil pri svojem delu podrejen direktorju tožene stranke. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik ni opravljal nalog za toženo stranko kot zaposleni oziroma direktor A. d. o. o., temveč kot delavec tožene stranke, ki se je vključil v organizirani delovni proces in delal po navodilih tožene stranke, v skladu z opredelitvijo delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1. Posledično je pravilno ugotovilo obstoj delovnega razmerja na delovnem mestu "Vodja finančno računovodske službe" v spornem obdobju.
predčasna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - trajno znižanje pokojnine - malus
Tožnik je do dneva uveljavitve pravice dopolnil 59 let starosti in 40 let ter 24 dni pokojninske dobe, od tega 36 let, 9 mesecev in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa. Toženec mu je pravilno priznal pravico do predčasne pokojnine zaradi krajše pokojninske dobe brez dokupa od predpisanih 40 let in pokojnino, odmerjeno v višini 57,25 % dejanske pokojninske osnove, zakonito trajno znižal za 18 % zaradi manjkajočih let do dopolnitve 65 let starosti. Tožbeni zahtevek na priznanje višje pokojnine ni utemeljen.
zavarovalna pogodba – sklenitev zavarovalne pogodbe – rizično življenjsko zavarovanje – obveznosti zavarovalca oziroma zavarovanca – prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti – dolžnost prijavljanja – namerna neresnična prijava ali zamolčanje – posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnice – odklonitev plačila zavarovalnine
Ker ima zavarovalnica na podlagi zavarovalne pogodbe pravico odkloniti plačilo zavarovalnine, če po nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da je šlo za namerno netočno prijavljene okoliščine, da bi v primeru, če bi vedela za resnično stanje, odklonila sklenitev pogodbe, je zavrnitev zahtevka pravilna. Katera dejstva so pomembna pove vprašalnik, ki ga mora zavarovanec izpolniti. Pri tem ni pomembno, ali je smrt zavarovanke v vzročni zvezi z neresničnimi prijavljenimi okoliščinami.