ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnilno mnenje - plačilo nagrade - okvir dane naloge
Ker odgovori na pripombe na izvedensko mnenje sodijo v okvir prvotno dane naloge, ni bilo podlage za ugoditev predlogu za plačilo nagrade in povrnitev stroškov za dopolnitev mnenja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081715
ZPP člen 14, 254, 254/3. ZMZPP člen 94 – 107. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 20. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I).
splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus) – nezavarovane nevarnosti – porok – poroštvo zavarovalnice – sodba hrvaškega sodišča v kazenskem postopku – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – izvedensko mnenje – nepopolno izvedensko mnenje – odprava pomanjkljivosti izvedenskega mnenja
Med nezavarovane nevarnosti oziroma okoliščine, v katerih zavarovalnica ne krije škode, gre med ostalim (po Splošnih pogojih za zavarovanje voznika za škodo telesnih poškodb AO plus) v primeru, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana, to je lastnik ali uporabnik drugega vozila, soudeleženega v prometni nezgodi. V tem primeru je zavarovalnica v okviru svojih kritnih obveznosti porok za plačilo odškodninskih obveznosti teh oseb pod pogojem, da ji je bilo omogočeno sodelovanje pri ugotavljanju škode, sicer se njeno poroštvo razteza le na nedvomno upravičene in primerne odškodninske terjatve (2. točka 3. člena Splošnih pogojev).
Res je, da prvostopenjsko sodišče na odločitev hrvaškega sodišča v kazenskem postopku, torej na tujo kazensko sodbo, ni vezano glede na določbo 14. člena ZPP. Odločilni razlog ni v tem, da se kazenska sodba v obsodilnem delu ne nanaša na tožnika, pač pa na drugega udeleženca prometne nezgode. Odločilno je, da navedena tuja sodna odločba v Republiki Sloveniji ni bila priznana v predpisanem postopku. O njenem priznanju kot o predhodnem vprašanju z učinkom le za obravnavani postopek, pa tudi ni moglo odločiti prvostopenjsko sodišče.
V primeru nepopolnega izvedenskega mnenja mora sodišče, skladno z določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP, samo odpraviti pomanjkljivost izvedenskega mnenja, tudi če stranke tega posebej ne predlagajo, z zaslišanjem ali morebitno pisno dopolnitvijo mnenja.
Po splošnih življenjskih izkušnjah ne more biti dvoma, da lahko lesena tla v kleti ob prenašanju grozdja z vedrom iz kadi v prešo postanejo mokra in zdrsljiva. Vendar je to običajen riziko, ki ne terja posebnega ukrepanja. Vsaka povprečno izkušena in razumna odrasla oseba se že z običajno pazljivostjo temu lahko izogne. Da bi zavarovanec tožene stranke moral namestiti na leseni podest zaščito s folijo ali s čim drugim, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pretirana zahteva in tega od povprečno skrbnega lastnika zidanice v kletnih prostorih ni razumno zahtevati.
ugotovitev vrednosti nepremičnin - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiško knjigo glede podatkov o lastništvu izvršilnega predmeta nepremičnine
Dolžnica v tej fazi postopka ne more uspeti z zatrjevanjem drugačnih solastniških deležev, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige, saj je izvršilno sodišče na njene podatke vezano (prvi odstavek 168. člena ZIZ), pri čemer se cenitev kot izvršilno dejanje opravi v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi, torej tako, da se upošteva v njem zajeto opredelitev izvršilnih predmetov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0023275
OZ člen 111, 111/5, 299. ZPP člen 212. ZVPot člen 1, 17, 21b.
pogodba o polaganju terase - potrošniška pogodba - nepravilnosti na položeni terasi - ustreznost tožbene trditvene podlage - garancijski zahtevek zoper prodajalca iz naslova proizvajalčeve garancije - odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je navedel, da se deske lomijo na več mestih, da se na določenih mestih pojavljajo neenotni razmiki, da so zaradi prejšnjih popravil vidni sledovi naknadnih montaž, da so se določene letve zlomile ali pa so zvite in da jih je napadla plesen. S tem je napake oziroma lastnosti terase dovolj jasno in določno opisal. Zahteva, da tožnik navede točno število in mesto zlomljenih desk, bi bila prestroga in neživljenjska.
zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - prijava udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku - izkazovanje pravnega interesa
Glede na prvi odstavek 132. člena ZZK-1, ki določa udeležence zemljiškoknjižnega postopka, bi bilo pritožnico moč šteti za udeleženko predmetnega postopka, če bi izkazala, da bi utegnil biti z vpisom prizadet njen pravni interes (4. točka prvega odstavka 132. člena ZZK-1). Trditveno in dokazno breme, da utemelji svoj pravni interes, je v primeru tovrstne udeležbe na osebi, ki priglasi udeležbo.
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je anesteziologinja podala tožniku pojasnilo v zvezi s stanjem njegovih zob neposredno pred anestezijo oziroma neposredno pred posegom.
Anesteziologinja je v danih okoliščinah, ko je bilo v bolnišnici občutno pomanjkanje anesteziologov, ravnala okoliščinam primerno, in tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v našem zdravstvenem sistemu.
listina, ki je podlaga za vknjižbo - zamudna sodba - pravnomočnost sodbe - obnova postopka - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - načelo dispozitivnosti postopka
Zamudna sodba je po podatkih spisa na dan, ko je bil vložen predlog za izpodbijani vpis, pravnomočna. Glede na navedeno predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice. Ni pomembno vprašanje, ali so stranke v postopku, v katerem je bila izdana, izčrpale možnosti izrednih pravnih sredstev.
URS člen 22, 25. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4. ZST-1 člen 4, 4/1, 4/2, 8, 11, 12.
taksna oprostitev - začasni zastopnik
Zakonodajalec je posebej določil, da začasni zastopnik ni dolžan plačati takse za tistega, ki ga zastopa, taksa pa se izterja iz premoženja zastopanega (prvi in drugi odstavek 4. člena ZST-1). Navedeno specialno določilo razveljavlja tudi splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanja sodišča. Stranka, ki ji je postavljen začasni zastopnik, po pojasnjenem ni oproščena plačila sodne takse, zato tudi lahko predlaga taksno oprostitev v skladu z 11. členom ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023302
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna distancirana škoda
Pristojnost sodišča v sporih z mednarodnim elementom
ZFPPod člen 27. ZGD člen 394. ZPP člen 196, 325, 394.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe – enotni sospornik – sosporništvo – navadni sosporniki – solidarna odgovornost – družbeniki izbrisane gospodarske družbe
Naknadna, vsebinsko drugačna odločitev proti enemu navadnemu sosporniku (na pasivni strani) ni razlog, s katerim bi bilo mogoče razveljaviti klavzulo pravnomočnosti na predhodni in že pravnomočni sodbi, ki veže drugega sospornika – solidarnega dolžnika.
Nedeljivost pravnega razmerja družbenikov izbrisane gospodarske družbe ne izvira niti iz njegove pravne narave niti ni do take razlage mogoče priti z razlago pravne norme. Toženci so glede na solidarno odgovornost družbenikov, določeno v 27. členu takrat veljavnega ZFPPod v zvezi s 394. člena tedaj veljavnega ZGD, navadni sosporniki, in tako je v primeru solidarne odgovornosti vedno.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - načelo formalnosti postopka
V tej zadevi gre za vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki. Zato so nepotrebni razlogi pritožbe o vsebini te v zemljiški knjigi vpisane pravice. Zemljiškoknjižnemu predlogu je bila priložena Pogodba o potrditvi odstopa z dne 21.7.2016, iz katere izhaja dejstvo sklenitve pravnega posla (pogodba o odstopu terjatve - terjatev je določno opredeljena), z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je načelu kavzalnosti zadoščeno.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje pritožbe
Predmet preizkusa je pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki pa jo tožnik sploh ne izpodbija temveč samo obvešča sodišče, da je sodno takso že plačal in prosi, da sodišče v tej zadevi prednostno postopa.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje zavezanca - neto mesečni dohodek - stroški v zvezi z delom - sredstva za preživljanje družine
Pritožbeno sodišče soglaša, da je pri ugotavljanju toženčevega gmotnega stanja – sposobnosti plačila sodne takse – treba upoštevati neto mesečni zaslužek. Ta sredstva toženec in žena lahko porabita za preživljanje družine; sredstva, nakazana zaradi nadomestila stroškov v zvezi z delom, niso dohodek. Ta sredstva ne služijo za preživljanje družine. Upoštevanje neto plače je običajno pri ugotavljanju zaslužka oz. gmotnega stanja. Ker imajo delavci različne stroške v zvezi z delom – zlasti s prihodom na delo zaradi večje ali manjše oddaljenosti od delovnega mesta – je na ta način zagotovljeno enako obravnavanje prosilcev za taksno oprostitev. Nadomestilo, ki ga delavec prejme za pokrivanje stroškov prihoda na delo in prehrane med delom ter drugih stroškov dela, je porabljeno za zagotavljanje pogojev za delo in ne za preživljanje družine.
litispendenca - visečnost izvršilnega postopka - zahtevek za izvršbo - identiteta zahtevka za izvršbo - ugovor materialnega pobota
Prilagojeno izvršilnemu postopku se litispendenca nanaša na zahtevek za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Tak zahtevek vsebuje zahtevo za uporabo prisilnih sredstev določene vsebine (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe) za uveljavitev terjatve. Po pojasnjenem hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
Z ugovorom, v katerem dolžnik zatrjuje prenehanje terjatve zaradi (materialnega) pobota, pa dolžnik ne uveljavlja zahtevka za izvršbo, zato v nobeni izmed možnih pravnih razlag določila tretjega odstavka 189. člena ZPP ni opore za stališče, po katerem bi bila litispendenca (smiselna) ovira za vsebinsko odločanje o dolžnikovem ugovoru.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0085995
OZ člen 35, 37, 46, 46/2, 1019, 1019/3, 1024, 1024/3, 1027. SPZ člen 137, 141, 146, 146/1, 154.
kreditna pogodba – solidarno poroštvo – porokovi ugovori – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij – hipoteka – maksimalna hipoteka – nastanek hipoteke na podlagi pravnega posla – akcesornost zastavne pravice – zmota – nedopusten predmet
V našem pravu zaradi učinkovanja načela akcesornosti (po katerem stranske stvari oziroma pravice delijo pravno usodo glavne stvari oziroma pravice) ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke, na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno mnenje le v primeru, da v njem odgovori na dodatna vprašanja sodišča, ki jih sodišče od njega še ni terjalo. O tem, ali je izvedenec dejansko odgovoril na dodatna vprašanja sodišča oziroma zakaj ta vloga ustreza pojmu dopolnitve mnenje, pa izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica kot močnejša pogodbena stranka za uspeh iz štirih spornih računov prepisati postavke, ki jih ni veliko in to pregledno razvrstiti, je v tem primeru formalistična hipokrizija. Brez nadaljnjega bi morala tožnica podrobneje pojasniti (in tudi dokazati) svojo terjatev, če bi zaradi kakršnegakoli vsebinskega ugovora ta po višini bila sporna. Obe toženkini vlogi, tako ugovor zoper sklep o izvršbi kot tudi odgovor na tožbo, pa sta sta vsebinsko popolnoma prazni, zato bi bilo treba uporabiti določbo drugega odstavka 214. člena ZPP po kateri se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana.