DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017212
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3. ZIZ člen 272.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - sindikalni zaupnik
Prvi odstavek 113. člena ZDR-1 določa, da če sindikat, svet delavcev ali delavci, ki so izvolili predstavnika delavcev, podajo negativno mnenje v zvezi z izredno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in predstavnik delavcev pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje 30 dni od vročitve odpovedi oziroma do poteka roka za mediacijo ali arbitražo oziroma za sodno varstvo. Tretji odstavek 113. člena ZDR-1 pa določa, da če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bo o začasni odredbi na podlagi 113. člena ZDR-1 odločalo šele v nadaljevanju postopka, ko bo izvedlo predlagane dokaze, za katere bo smatralo, da so potrebni. Tožnik je predsednik sindikata in kot sindikalni zaupnik pri toženi stranki uživa posebno varstvo. Zaradi zmotne materialno pravne presoje je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZKolP člen 34, 34/2. ZDSS-1 člen 21.
kolektivni delovni spor – izvrševanje kolektivne pogodbe – prehrana med delom – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Problem veljavnosti KPPN prestavlja predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, in je predmet drugega kolektivnega delovnega spora, ki je že v teku. Zato so bili izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po določbah 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, kakor tudi pogoji iz 21. člena ZDSS-1.
ZJU člen 5, 5/1, 22, 22/1, 24, 24/5, 25.. ZDR člen 204, 204/4.. ZUJF člen 164, 164/1, 168, 168/1, 169, 169/1.
nadomestilo za ločeno življenje - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da na podlagi Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in 167. člena ZUJF od 1. 6. 2012 dalje pravica do nadomestila za ločeno življenje pripada le javnemu uslužbencu, ki je razporejen na delo izven kraja bivališča. Tožnica ni bila razporejena na delo izven kraja bivališča svoje družine. Zato ji ne pripada nadomestilo za ločeno življenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084992
ZPP člen 188, 188/4, 325, 325/1, 325/2, 328.
obseg skupnega premoženja – popravni sklep – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – rok za podajo predloga
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Določba je dovolj jasna, predlog mora biti vložen v petnajstih dneh po prejemu tiste sodbe, s katero ni bilo odločeno o vseh zahtevkih, v konkretnem primeru torej po prejemu sodbe sodišča prve stopnje z dne 11. 11. 2015, ki jo je tožnica prejela 10. 12. 2015.
ZDoh-2 člen 44.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - premoženjska škoda
Odškodnina, do katere je upravičen tožnik zato, ker v času, ko je bil na misiji, ni mogel iz razlogov na strani tožene stranke koristiti dni tedenskega počitka, po naravi odškodnina za opravljeno delo na prosti dan. Gre za premoženjsko škodo, ki je prejemek iz delovnega razmerja, vendar pa ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Tako se odškodnina za premoženjsko škodo skladno z določbo 44. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo, ob upoštevanju določb 1. odstavka 144. člena ZPIZ-2 ter 3. odstavka 2. člena ZPSV pa se prispevki za socialno varnost plačajo tudi od odškodnine za premoženjsko škodo.
Pritožnica je zahtevala odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom. Sodišče ji je postavilo odvetnika po uradni dolžnosti. Predlagateljica odprave zdravljenja pod posebnim nadzorom v postopku ni uspela, sodišče pa je naložilo stroške odvetnika predlagateljici. Pred tem ji ni vročilo sklepa o postavitvi odvetnika in tudi ne sklep o odmeri stroškov. Če se lahko izkaže, da mora stranka te stroške plačati, ji morajo biti tudi sklepi vročeni. Zato gre za kršitev načela kontradiktornosti.
kršitev načela kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izdaja evropskega plačilnega naloga - sodna pristojnost slovenskega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru tožene stranke ugodilo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o trditvah tožene stranke iz ugovora izjavi, sodišče pa je navedbe, ki jih je tožena stranka podala v ugovoru, vzelo za podlago svoje odločitve.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Ker so bile pri tožnici v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja, so izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
Ddoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-4, 39. OZ člen 280, 280/1.
odpravnina - obveznost plačila - bonitata
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, tudi upoštevaje dosedanjo prakso pri toženi stranki, da je bilo zaposlenim to, da jim bo obračunavana konkretna boniteta, vnaprej znano, to pa ni izkazano za konkretni primer. Zato je bistveno, da je tožnik svojo pogodbeno obveznost izpolnil, plačal vozilo, ni pa bil dolžan plačati tudi bonitete. Zaradi neobstoja takšnega dogovora tožena stranka ne more prevaliti breme davčnega plačila na tožnika. Bistveno je torej, da razen dogovora o ceni pogodba o nakupu vozila nima določb, ki bi opredeljevale morebitne ostale denarne obveznosti oziroma stroške tožnika v zvezi z nakupom avta. Glede na navedeno je torej obstajala dolžnost tožene stranke, da plača davčne obveznosti iz naslova bonitete, ne more pa te svoje obveznosti prevaliti na tožnika glede plačila odpravnine, saj z njim takšnega dogovora ni sklenila.
ZDR člen 88, 88/3, 88/3-1, 90, 90/3. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 7, 9.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev - izobrazba
Zaposlitev, ki je bila ponujena tožniku z novo pogodbo o zaposlitvi, je neustrezna zato, ker se za novo zaposlitev ni zahtevala enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel tožnik sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve je treba primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določene za ponujeno zaposlitev, ter stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve stopnji nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto, je ponudba zaposlitve neustrezna. Delo, za katerega je alternativno predpisana V. stopnja strokovne izobrazbe, ne glede na to, da je za to delovno mesto alternativno predpisana tudi VI. stopnja strokovne izobrazbe, je manj zahtevno delo in se torej razlikuje od dela na delovnem mestu, za katerega je določena VII. stopnja strokovne izobrazbe. Zato je v primeru, če je ponujena zaposlitev za dve stopnji ali celo več stopenj nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delovno mesto delavca, takšna zaposlitev neustrezna. Ker je bil ugotovljen obstoj prostega delovnega mesta v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katerega se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker tožena stranka, ob podanih drugih relevantnih kriterijih ustrezne zaposlitve iz 90. člena ZDR, tožniku ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Kazensko sankcijo na spodnji meji predpisane je mogoče izreči le pod pogojem, da razen olajševalnih okoliščin ni podana nobena obteževalna okoliščina. Kot pa je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje pri nobenem od obtoženih olajševalnih okoliščin ni našlo, je pa ugotovilo, da je pri obeh obtožencih podana obteževalna okoliščina in sicer predkaznovanost.
zemljiškoknjižni postopek - odločba o razlastitvi - vpis lastninske pravice na nepremičnini - predlagatelj - pravno nasledstvo - predložitev listin v pritožbi
Ker je bil predlagatelj šele z zadnjim sklepom, ki ga je izdala zemljiškoknjižna sodnica, seznanjen z razlogi sodišča, zaradi katerih predlagani vpis ni dovoljen, manjkajočih listinskih dokazil ni mogel predložiti v ugovornem postopku, kot mu to sicer dovoljuje četrti odstavek 146. člena ZZK-1. Le-te je zato predložil šele v pritožbenem postopku in ker je bila pritožba vročena tudi nasprotni stranki, ki je tako pridobila možnost vplivati na presojo pritožbenega sodišča, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlagani vpis dovolilo.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42/2. ZPP člen 313. OZ člen 299, 299/1. ZIZ člen 21, 21/1.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - gostota dobe - invalidska pokojnina - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Čeprav je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti, ne izpolnjuje pogoja gostote dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki ga določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP ali 2. odstavka 21. člena ZIZ, je hkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odstavka 299. člena OZ. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.
Zoper sklep, s katerim sodišče (okrajno sodišče ali višje sodišče) odloči o pritožbi zoper sklep o zadržanju listin za zavarovanje izvršitve na podlagi šestega odstavka 201. člena ZP-1, ni dovoljena pritožba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00011160
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 23, 251, 258, 355, 371, 371/1, 371/2.
zavarovalniška goljufija - predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - izvedenstvo - izvedensko mnenje iz drugega postopka - postavitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da je obdolženec z zavarovalnico sklenil sodno poravnavo, sama po sebi ne pomeni, da kazenska obravnava za poskus goljufije, povezana z zavnitvijo zahtevka pri zavarovalnici, ni mogoča.
regres za letni dopust - prekinitev postopka - stečaj
Tekom pritožbenega postopka je bil zoper toženo stranko začet stečajni postopek. Pravdni postopek se po določbi 205. člena ZPP po samem zakonu prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Načeloma ima prekinitev postopka za posledico, da sodišče po dnevu začetka stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler takšna prekinitev traja (prvi stavek 1. odstavka 207. člena ZPP). Vendar pa lahko sodišče skladno z drugim stavkom 2. odstavka 207. člena ZPP, če prekinitev nastane po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo. To velja tudi ob odločanju na pritožbeni stopnji, ko so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je bilo o zadevi le še potrebno odločiti. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na pritožbeni seji lahko odločalo o pritožbi tožene stranke in izdalo sodbo.
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek. Ker pa so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank, tako za vložitev pritožbe kot odgovora na pritožbo, začetek stečajnega postopka ni razlog za prekinitev postopka oziroma ni ovira za odločanje o predmetni pritožbi.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala dela regresa za letni dopust za leto 2013, celotnega regresa za letni dopust za leto 2014 in dela regresa za letni dopust za leto 2015, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
ZDR-1 člen 33, 33/3, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 163.. ZVZD-1 člen 38, 38/4, 38/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prepoved opravljanja dela - razporeditev delavca
ZVZD-1 v četrtem odstavku 38. člena določa, da delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Prav tako peti odstavek 38. člena ZVZD-1 določa, da rok za občasne preizkuse iz prejšnjega (torej četrtega) odstavka ne sme biti daljši od dveh let. V skladu z določilom četrtega in petega odstavka 38. člena ZVZD-1, zakon nedvomno obvezuje delodajalca (toženo stranko), da določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti, ki se morajo izvajati znotraj časovnega okvirja največ dveh let. Namen in cilj ZVZD-1 je, da se delavcem zagotovi varnost in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti teleološko in logično razlago 38. člena ZVZD-1, ne pa jezikovne razlage, s katero je ugotovilo, da v zakonih in na podlagi zakona izdanih predpisih ni eksplicitno zapisano, da bi moral delavec, ki sicer izpolnjuje pogoje strokovne izobrazbe in ima strokovni izpit, redno letno uspešno opravljati preverjanje znanja. Vprašanje razlage zakona je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. S tem, ko je sodišče prve stopnje 38. člen ZVZD-1 razlagalo v nasprotju z njegovim namenom (torej zagotovitvi varnosti delavcev v delovnem procesu), je zmotno uporabilo materialno pravo.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da zgolj ustno odrejanje dela ni pravilno v smislu zakonskih določb, ki določajo, da se delavcu v pisni obliki odredi začasno opravljanje drugega dela.
oprostitev plačila sodne takse v zemljiškoknnjižnem postopku - vpis v korist države
Republika Slovenija v tem postopku ni predlagala vknjižbe služnostne pravice v svojo korist, temveč v korist imetnika E. d.d., zato mora takso za vpis plačati slednji.
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga izhajalo iz dejstev, ki jih tožnik ni zatrjeval. Vsebina tožnikove izpovedi ne predstavlja trditvene podlage, o kateri bi se nasprotna stranka lahko izjavila, sodišče pa nanjo oprlo odločitev. Sodišče prve stopnje je kršilo kontradiktornost obravnavanja, ko je v nasprotju s 7. členom ZPP (razpravno načelo) svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih tožnik ni zatrjeval, s čimer je toženi stranki onemogočilo, da se o njih izjavi. S tem je storilo absolutbno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s kršitvijo 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.