starostna pokojnina - revizija - postulacijska sposobnost
Ker v obravnavani zadevi uveljavljeno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča (revizija) ni vloženo po odvetniku, niti ni zatrjevano niti izkazano, da bi tožnik imel opravljen pravniški državni izpit, je z izpodbijanim sklepom na temelju 91. člena ZPP, zakonito zavrženo.
SPZ člen 49, 49/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. ZZLPPO člen 6, 6/1.
izločitvena pravica - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - lastninjenje - uvrstitev nepremičnin v otvoritveno bilanco stanja
Izločitvena pravica je pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017145
ZDR člen 6a, 6a/4, 45. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo odškodnine - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, ker vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo že sicer ni podana, ter da tožnik vtožuje odškodnino le iz naslova duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic. Poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi mobbinga kot tudi s tem povezane duševne bolečine je dopustno dokazovati z izvedencem medicinske stroke. Zato stališče sodišča prve stopnje, da postavitev izvedenca v takšnem primeru, kot je obravnavani, ne pride v poštev, ni pravilno. Pomanjkljive so tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da ni podana vzročna zveza med zatrjevanim ravnanjem tožene stranke ter nastalo škodo. Sodišče prve stopnje ni presodilo vsebine očitanih protipravnih ravnanj. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0017348
ZPP člen 274.
zavrženje tožbe - pravnomočna odločitev
Tožba, vložena v zvezi z odločbo o zavrnitvi novih pravic iz invalidskega zavarovanja, se nanaša izključno na višino delne invalidske pokojnine. Ker je bilo o višini te denarne dajatve že pravnomočno razsojeno, je bila tožba pravilno zavržena.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZKolP člen 6, 6/3.
kolektivni delovni spor - izplačilo delovne uspešnosti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru obveznosti predlagatelja v smislu 6. člena ZKolP ni mogoče tolmačiti tako strogo in ozko v smislu, da mora nasprotnemu udeležencu posredovati že izdelan specificiran predlog dogovora o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev, iz katerega bo torej točno razvidno, kako se naj vrednoti delovna uspešnost in da bi le tako specificiran predlog zavezoval nasprotnega udeleženca. Ker KPDb v 64. členu delodajalcu nalaga dolžnost, da v 6 mesecih od podpisa KPDb s sindikatom podpiše dogovor o določitvi kriterijev in meril za ugotavljanje in nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev, je tudi zmotno stališče nasprotnega udeleženca, da je za nepodpis dogovora odgovoren predlagatelj, saj KPDb večjo težo za sklenitev dogovora nalaga delodajalcu. Nasprotni udeleženec zato ne more svoje obveznosti za sklenitev dogovora prevaliti na predlagatelja, zaradi domnevno nezadostno opredeljenega predloga. Z vidika odločitve o kršenju 64. člena KPDb torej zadošča že, da si je predlagatelj v letu 2014 prizadeval za podpis dogovora o določitvi zgoraj omenjenih kriterijev in meril. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec kršil 64. člen KPDb, saj ni izvrševal kolektivne pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - obrazložitev odpovedi
Delodajalec je dolžan navesti oziroma pisno obrazložiti, ne samo pravno podlago, temveč tudi dejansko podlago odpovednega razloga. To pa stori tako, da navede dejstva, s katerimi utemeljuje odpovedni razlog, pri čemer je dolžan to obrazložiti. Delodajalec ne more sanirati teh napak v sodnem postopku. Sodišče lahko presoja le zakonitost podane odpovedi, pri čemer iz konkretne odpovedi pogodbe o zaposlitvi jasno izhaja, da je bila podana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in ne morda kot redna odpoved iz krivdnega razloga ali izredna odpoved. Ker tožena stranka v konkretnem primeru ni vsebinsko navedla in obrazložila dejstev in okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, zakaj tožnik ni uspešno opravil poskusnega dela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnica je invalid III. kategorije in je uveljavljala nove pravice iz invalidskega zavarovanja. V sodnem postopku kljub izvedbi dokaza s sodnim izvedenstvom ni bilo razčiščeno, ali je
pri tožnici prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in ali so dodatne omejitve pri delu posledica poslabšanja zdravstvenega stanja ali ne. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
Skladno z Uredbo o delovnem času v organih državne uprave so pri toženi stranki delo opravljali v okviru premakljivega delovnega časa, pri tem pa je bil na podlagi 3. odstavka 14. člena te uredbe v posameznem mesecu dovoljen presežek največ 20 ur in primanjkljaj največ 10 ur. S 1. 8. 2014 so pri toženi stranki prešli iz gibljivega delovnega časa na neenakomerno razporejen delovni čas. Kot je izpovedal tožnikov nadrejeni, so tožniku in ostalim delavcem dejansko opravljene nadure plačevali, viške ur, ki so nastali zgolj zaradi predčasnih prihodov na delo in kasnejših odhodov z dela, pa so delavci koristili. Ker v obravnavanem primeru ne gre za ure, ki so nastale zaradi potreb delovnega procesa, tožnik ni upravičen niti do plačila dodatka prav tako pa tudi ne do izrabe teh ur kot nadur (30 % ure za vsako uro).
odvzem predmetov - pogoji z odvzem - predmeti ne izbirajo iz kaznivega dejanja, za katerega je obsojeni spoznan za krivega
Pritožba ima prav, ko trdi, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odvzeti v izreku izpodbijanega sklepa navedenih predmetov, ker ti ne izvirajo iz kaznivih dejanj, za katere je bil obsojeni s sodbo spoznan za krivega.
sodna taksa za pritožbo – višina sodne takse – odmera sodne takse – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – vrednost spornega predmeta – nasprotna tožba – seštevek vrednosti po tožbi in nasprotni tožbi – vrednosti več spornih predmetov
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je treba plačati sodno takso (za pritožbo) posebej za sporni zahtevek po tožbi ter posebej za sporni zahtevek po nasprotni tožbi in da ekonomičnost skupnega obravnavanja tožbe in nasprotne tožbe nima ugodnih učinkov za stranke, kar se tiče plačevanja sodnih taks.
spremenjena invalidnost - invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - nove pravice iz invalidskega zavarovanja telesna okvara - invalidnina
Tožnica je še nadalje invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni in ima še nadalje pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami: brez ročnega premeščanja bremen nad 8 kg in dvigovanja rok nad višino ramen s polovico polnega delovnega časa. Ker ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
Ker pri tožnici ni mogoče ugotoviti za ugotovljeno stanje nobene telesne okvare, da gre za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu ali zaradi poklicne bolezni, pa tožnica niti ne zatrjuje, niso izpolnjeni pogoji po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 za pridobitev pravice do invalidnine na podlagi 144. člena ZPIZ-1.
V tem individualnem delovnem sporu tožnik od toženih strank zahteva plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu. Tožnik je bil v času nesreče zaposlen pri prvotoženi stranki, ki je bila izvajalka del na delovišču drugotožene stranke. Prvotožena stranka kot izvajalka in drugotožena stranka kot naročnica sta sklenili pogodbo o opravljanju storitev in ne pogodbe o zagotavljanju dela delavcev drugemu uporabniku. Do delovne nesreče je prišlo na način, da je tožnika poškodoval delavec prvotožene stranke z opremo (tj. viličarjem) v lasti drugotožene stranke. V skladu s točko b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 se med individualne delovne spore uvrščajo spori med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. To vključuje tudi spore o odškodnini za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi nesreče pri delu, v katerih kot stranki nastopata delavec in delodajalec. V obravnavani zadevi sta to tožnik in prvotožena stranka. V vseh drugih primerih pristojnost delovnega sodišča ni podana, četudi gre morda za razmerje, ki v določenih elementih spominja na delovno razmerje
.
Za določitev stvarne pristojnosti v
obravnavani zadevi je bistveno le, da tožnik in drugotožena stranka v času delovne nesreče nista bila v delovnem razmerju.
Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo,
da je za spor med tožnikom in drugotoženo stranko pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Glede na to, da tožnikovi mesečni dohodki presegajo dvakratnik minimalnega dohodka za približno 100 EUR in da je tožnik solastnik večjega števila nepremičnin, je pravilen zaključek sklepa, da ni podlage za popolno ali delno oprostitev plačila sodne takse. Ugotovitev, da je znesek likvidnih mesečnih sredstev nižji od zneska, ugotovljenega v izpodbijanem sklepu, pa daje podlago za zaključek, da se dolžna sodna taksa razdeli na večje število obrokov.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa tar. št. 27, 27/1, 27/7.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada za predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - druga obrazložena vloga
Ker je bila v tej zadevi izvršba že uvedena s predlogom in dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL,je upnikovo vlogo z dne 13. 4. 2016 mogoče šteti le kot drugo obrazloženo vlogo in jo vrednotiti po tar. št. 27/7-3 OT.
OZ člen 6, 6/2, 33, 34, 62, 62/1, 82, 82/1, 82/2, 943, 964. ZPP člen 212, 341.
skrbnost dobrega strokovnjaka – predmet pogodbe – predpogodba – vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo – nesklepčnost tožbe – skrbno ravnanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti – protipravnost ravnanja odvetnika
Po določilu drugega odstavka 6. člena OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Merilo je objektivizirano in zahteva primerjavo med ravnanjem profesionalne osebe v konkretnem primeru in običajnim (povprečnim) ravnanjem profesionalne osebe določenega poklica (v konkretnem primeru odvetnika).
Razlaga pogodb ne temelji na objektivističnem pristopu, kot to velja za razlago zakonov, temveč na subjektivističnem pristopu. Če je določilo pogodbe sporno, se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Ker je tekst v predpogodbi, da bo prodajalec izročil nepremičnino v last in posest kupca najkasneje v roku 90 dni od podpisa te predpogodbe, sicer se šteje ta pogodba za razvezano popolnoma jasen tudi za nepravnika, se zdi zastavljanje vprašanj o posledicah odstopa od predpogodbe po poteku 90 dnevnega roka za nesmiselno. Smiselno je le v primeru, če naročnik pravnega mnenja predpogodbo, od katere želi odstopiti, šteje za zavezujočo. Kot tako jo je štel, kot izhaja iz trditvene podlage prvega toženca, tudi on.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica niti po prejemu pravnega mnenja ni ravnala tako, kot je bilo predvideno s predpogodbo in nanjo vezanim pravnim mnenjem. Zato ni podana niti vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
Prvi toženec za zatrjevano škodo ni odgovoren. Zato se šteje, da ni nastal zavarovalni primer, za katerega bi bila odgovorna druga toženka. V takem primeru pa njena odgovornost iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo za izplačilo odškodnine ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082701
ZPP člen 7, 212.
razpravno načelo - procesna kršitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost odvetnika - neskrbno ravnanje - uspeh z zahtevkom v gospodarskem sporu
Sodišče je s tem, ko je samo brez trditev toženca ugotovilo, da tožnik v gospodarskem sporu s tožbenim zahtevkom zaradi neodpravljive nesklepčnosti ne bi mogel uspeti, kršilo razpravno načelo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0080246
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 270, 272.
razmerja med starši in otroki – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – nerazumljivost izreka – preizkus odločitve
Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki ima začasna odredba značaj izjemnega pravnega sredstva, ki ga je mogoče izdati le v posebej utemeljenih primerih.