razrešitev imenovanega upravitelja – imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov – zatrjevana protiustavnost ureditve – odločitev o pritožbi razrešenega upravitelja
Z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-E je zakonodajalec dal možnost upniškemu odboru kot organu upnikov, da po začetku insolvenčnega postopka zahteva glasovanje upnikov o tem, da se namesto upravitelja, ki ga je imenovalo sodišče ob začetku postopka, imenuje upravitelj, ki ga izmed upraviteljev z dovoljenjem za opravljanje te funkcije, izberejo sami. S tem je okrepil položaj upnikov kot „ekonomskih lastnikov“ v razmerju do imenovanega upravitelja. Večji vpliv upnikov v insolvenčnem postopku se odraža najprej v spremenjeni določbi drugega odstavka 87. člena ZFPPIPP, po kateri je pridobil upniški odbor pravico zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja pristojnosti pregledati tudi dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom, ki je do spremembe ZFPPIPP-E ni imel. Posledično tudi za upravitelja ni nepredvidljivo, da je postal njegov položaj odvisen tudi od zaupanja upnikov, enako kot je lahko položaj poslovodje kapitalske družbe odvisen od zaupanja njenih družbenikov do poslovodje. Pri tem njunem razmerju, ki temelji na zaupanju, je postal vpliv sodišča za obrambo položaja imenovanega upravitelja nevtralen.
Za ureditev samovolje upnikov pri zamenjavi upravitelja bi šlo, če bi imeli upniki pravico brez obrazložitve razrešiti upravitelja iz krivdnih razlogov, z vsemi posledicami, ki jih zakon predvideva za tako situacijo. Glasovanje o nezaupnici brez obrazložitve glasu pa ne pomeni razrešitve iz krivdnih razlogov, pač pa iz nekrivdnih, zato pritožbeno sodišče ne vidi, da bi ureditev iz 116.a člena ZFPPIPP že na prvi pogled in očitno sama po sebi omogočala samovoljno odločitev upnikov, ki posega v pravice upravitelja do osebnostnega dostojanstva, do sodnega varstva in enakega varstva pravic, do pritožbe ter ruši načelo enakega varstva pravic vseh upnikov, na kar vse se sklicuje pritožnik v pritožbi.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa tar. št. 27, 27/1, 27/7.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada za predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - druga obrazložena vloga
Ker je bila v tej zadevi izvršba že uvedena s predlogom in dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL,je upnikovo vlogo z dne 13. 4. 2016 mogoče šteti le kot drugo obrazloženo vlogo in jo vrednotiti po tar. št. 27/7-3 OT.
neveljavnost oporoke – nepristna oporoka – dejansko stanje – dokazovanje
Nepristna oporoka pomeni nenastanek oporoke in na podlagi takšne „oporoke“ ni mogoče dedovati. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ZD določb o neveljavnosti nepristne oporoke nima in je treba uporabiti splošna pravila OZ. Za neobstoječ obligacijskopravni posel pridejo v poštev le sankcije kot pri absolutno neveljavnemu obligacijskem poslu. Nepristnost oporoke tako pomeni, da oporoka ni nastala in na njeni podlagi ni mogoče dedovati.
prištevnost - zmožnost razumeti pomen svojega dejanja - zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje - izvedenec psihiatrične stroke - ni razumel vsebine vabila - bipolarna motnja - sum na izključeno prištevnost
Zato je pritrditi pritožbi, da je potrebno obdolženčevo prištevnost, oziroma obdolženčevo zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje v času prejema vabila sodišča prve stopnje na zaslišanje, ugotoviti s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke. V kolikor po ugotovitvah izvedenca obdolženec v času prejema vabila na zaslišanje zaradi zdravstvenega stanja ni bil prišteven in posledično pomena vabila ni bil sposoben razumeti, bo v nadaljevanju potrebno obdolženčevo prištevnost ugotavljati tudi v času storitve prekrška.
Ker je zapustnica sporno nepremičnino podarila toženkinemu pravnemu predniku več kot leto dni pred svojo smrtjo, tožnica ni upravičena zahtevati vrnitve darila od toženke.
navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.
Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku.
Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje sklepa skupščine smiselno uporabljajo določbe o d.d. Po stališču pritožbenega sodišča je določilo prvega odstavka 399. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših, izrazito osebno strukturiranih, družb.
Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.
Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZUP člen 80, 80/1.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti je javna listina - pripombe na vsebino zapisnika - dvom v pravilnost delovanja alkotesta - pridobitev izpisa elektronskega alkotesta - prekršek je dovolj dokazan
Navedeni podatki iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kažejo, da je bil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom izveden več kot 15 minut od zadnjega zaužitja alkoholne pijače, kot navaja obdolženec. V skladu s prvim odstavkom 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom javna listina, iz vsebine predmetnega zapisnika pa ne izhajajo kakršnekoli pripombe, ki bi jih obdolženi ob podpisu podal na njegovo vsebino.
V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb, ampak le presoja, če med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Zaključki do katerih pride po tej presoji, niso dokazani, vsaj ne tako, da bi se z njimi ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo, ampak so le podlaga za (ne)izdajo zamudne sodbe. Tudi če tožeča stranka ne bi predložila dokazov, na katere se sklicuje, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086206
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 53, 53/2, 53/2-3, 211. KZ-1B člen 30. ZKP člen 407, 407/2.
neprava obnova – ponoven predlog za združitev kazni – uporaba milejšega zakona – enotna kazen
Načelno je pravilno stališče obsojenca, da mora sodišče v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP uporabiti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivih dejanj, glede katerih teče postopek za združitev kazni. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za tako procesno situacijo, ker je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o združitvi kazni po predlogu obsojenca. Ponovni postopek za odmero kazni v steku (neprava obnova) pa ni več možen. Odločba o izreku enotne kazni je pravnomočna in zato sodišče prve stopnje ne more ponovno o tem odločiti, ne glede na obsojenčevo nestrinjanje s tako odločitvijo.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - oprostilna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je oškodovanec v svojih izpovedbah prihajal v nasprotja sam s seboj, pa tudi z ostalimi izvedenimi dokazi, na osnovi česar je utemeljeno zaključilo, da so njegove izpovedbe premalo zanesljive in prepričljive, da bi jim lahko verjelo in na njih oprlo krivdni izrek.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
Sodišče prve stopnje je očitno pri prepisu celotnega izreka pomotoma prepisalo izrek sodbe z dne 26. 5. 2010, ne da bi upoštevalo spremembo glede deleža.
Pritožbeno sodišče je zato, v skladu s podrednim predlogom tožene stranke, ugotovljeno pomoto popravilo in sicer tako, da je delež 3/10 nadomestilo z deležem 1076/10.000.
stvarna služnost – negatorna tožba – vznemirjanje stvarne služnosti – služnost poti – varstvo služnosti – služnost hoje in vožnje – pravnomočnost – razširitev služnosti – nujna pot
Izven meja v pravnomočni sodbi opisane služnosti tožnik nima stvarnopravnega varstva služnosti.
Ker v pravnomočni sodbi očitno ni bilo upoštevano, da vozila za nemoteno vožnjo potrebujejo tudi del zračnega prostora, ki je izven širine, ki ga zavzemajo kolesa vozila na sami trasi poti, je obstoječa služnostna pot za določene vrste vozil preozka za takšne prevoze, zato bi se moral tožnik poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red (razširitev poti preko inštituta nujne poti).
Ne drži trditev tožene stranke, da je izvršilno sodišče, ki je zavrnilo zahtevek za zakonske zamudne obresti v nasprotni izvršbi, o tem tudi vsebinsko odločilo, saj je navedlo le, da gre pri nasprotni izvršbi za specifičen postopek, v katerem ni mogoče zahtevati tistega, kar z izvršbo ni bilo pridobljeno, torej zakonskih zamudnih obresti. Iz tega razloga ima tožeča stranka možnost, da takšen zahtevek postavi v posebni pravdi.
Materialno pravo nam pove, ali lahko stranka od vložene tožbe pričakuje kakšno pravno korist ali ne. To je pomembno, ker je vsako pravno varstvo lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin. Sodišče mora upoštevati pravni interes, ki – glede na trditve strank – pride v poštev na kakršnikoli pravni podlagi. Pravni interes ni podan, če ga nobena od pravnih podlag, ki pridejo v poštev za odločanje, ne utemeljuje.
Pravnega instituta wilful misconduct naše pravo ne pozna. Tega instituta ni mogoče enostavno uvrstiti niti pod hudo malomarnost niti pod naklep. Opis ravnanja, ki ga zajema ta institut presega pojem ravnanja s hudo malomarnostjo in je po mnenju pritožbenega sodišča bližje naklepu. Obstajati mora namreč element zavesti, vedenja, da bo škoda nastala. Prevoznik izgubi pravico, da se sklicuje na omejitev odgovornosti le v primeru, ko je ravnal hudo malomarno in se je pri tem zavedal, da bi škoda lahko nastala. Pritožbeno sodišče soglaša z argumentacijo tožene stranke, da je treba izjeme tolmačiti ozko. Ker je izključitev omejitve odgovornosti izjema od splošnega pravila iz 3. točke 23. člena CMR Konvencije, je pravilnejša razlaga, da pride izključitev omejitve odgovornosti prevoznika v poštev le pri naklepnem ravnanju oziroma pri takem ravnanju, kjer je podana zavest o nastanku škode.
ZFPPIPP člen 271, 275, 275/1, 275/3, 275/5, 275/6, 276, 276/3, 277, 277/2, 298, 298/5, 301, 301/4, 306, 306/2, 308, 308/2, 308/2-1, 308/2-2, 308/4. ZPP člen 311, 311/1. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – zastavna pogodba – hipoteka – ločitvena pravica – vpis v zemljiško knjigo – napotitev na pravdo
Če bi ločitvena pravica tožene stranke (upnika) prenehala, bi prenehal tudi pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje pravnega dejanja, na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala. S potekom roka za prijavo ločitvene pravice, bi tožeča stranka (stečajni dolžnik) dosegla enako posledico kot bi nastala z uspešno uveljavitvijo izpodbojnega zahtevka, to je prenehanje ločitvene pravice. Če sta terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni v stečajnem postopku, je zato pravno dejanje na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala, dovoljeno izpodbijati samo, če je ločitvena pravica v stečajnem postopku prerekana. Izpodbojni zahtevek lahko v tem primeru uveljavlja samo tisti, ki je prerekal ločitveno pravico (tretji odstavek 276. člena ZFPPIPP).
Če je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti izbrisno tožbo, s katero uveljavlja izpodbojni in izbrisni zahtevek (drugi odstavek 277. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 308. člena in tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP). Če tisti, ki je prerekal ločitveno pravico v enomesečnem roku ne vloži tožbe z ustreznim tožbenim zahtevkom, prerekana ločitvena pravica postane priznana (četrti odstavek 308. člena ZFPPIPP).
Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj ima značilnosti oblikovalnega zahtevka, zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov pa ima značilnosti povračilnega (kondikcijskega zahtevka) zahtevka. Pravilne so pritožbene navedbe, da posebnega ugotovitvenega zahtevka o neobstoju ločitvene pravice v primeru, ko tožeča stranka s tožbo izpodbija ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in uveljavlja (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev zavezovalnega pravnega posla in kondikcijski (povračilni) zahtevek na izbris hipoteke v skladu s 275. členom ZFPPIPP, ni treba posebej uveljavljati, saj je ugotovitev o neobstoju prerekane ločitvene pravice smiselno izčrpana z uveljavljanjem oblikovalnega in dajatvenega zahtevka.. Tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico vložiti v drugih primerih, ko ločitvena pravica ni prerekana, ker je bila pridobljena z izpodbojnim dejanjem (1. in 2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP).