OZ člen 921, 965, 965/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/5, 324, 324/4. ZGO-1 člen 2, 2/1, 21/1-8, 68, 88, 88/1, 88/2, 88/4. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 79.
pogodba o nadzoru gradnje - obveznosti nadzornega organa - profesionalna skrbnost - pogodbena odškodninska odgovornost - pravila stroke
Po oceni pritožbenega sodišča smiselno enako velja, da se nadzornik ne more razbremeniti svoje odgovornosti, če je investitor vedel, da je treba pri oziroma pred pričetkom izgradnje temeljev in temeljne plošče poklicati geologa ter upoštevati morebitne pogoje geološkega poročila, pa tega ni storil in na to ni opozoril ne izvajalca ne nadzornika. nadzornik sicer po pogodbi ščiti interese naročnika, vendar je v razmerju do naročnika vseeno samostojen oziroma mora biti samostojen. Njegova samostojnost se kaže v tem, da pri opravljanju nadzora ni vezan na naročnikova navodila in jih od njega tudi nima pravice zahtevati. V razmerju do naročnika ima nadzornik položaj profesionalne osebe. Zato je ključno, ali je nadzornik ravnal po pravilih stroke, ki mu nalaga nadzor gradbe in dolžnost opozoriti na pomanjkljivosti oziroma napake, neodvisno od tega, kakšno je bilo vedenje naročnika. V kolikor bi namreč nadzornik ravnal po pravilih stroke in svojo obveznost nadzora in opozorila izpolnil, bi bil prost pogodbene odškodninske odgovornosti. Posledično se nadzornik ne more uspešno sklicevati na morebitna navodila naročnika oziroma ga dejstvo, da je gradbeni dnevnik podpisal za nazaj na prošnjo naročnika, ne razbremeni njegove odgovornosti kot nadzornika.
S podpisom dnevnika je po oceni pritožbenega sodišča izrazila konkludentno voljo, da se strinja z opravljanjem nadzora že od pričetka izvajanja del, s čimer pa je nase prevzela obveznost opravljanja skrbnega gradbenega nadzora. Potrditev del, ki niso bila izvedena v skladu s projektno dokumentacijo, pomeni hudo obliko kršitev strokovnih pravil in opustitev pogodbenih ter zakonskih obveznosti, saj strokovni nadzor obsega tudi kontrolo, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Slednje velja še toliko bolj ob potrditvi del brez vse potrebne dokumentacije in brez prisotnosti, po trditvah same prve toženke celo s podpisom gradbenega dnevnika „za nazaj“.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086206
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 53, 53/2, 53/2-3, 211. KZ-1B člen 30. ZKP člen 407, 407/2.
neprava obnova – ponoven predlog za združitev kazni – uporaba milejšega zakona – enotna kazen
Načelno je pravilno stališče obsojenca, da mora sodišče v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP uporabiti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivih dejanj, glede katerih teče postopek za združitev kazni. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za tako procesno situacijo, ker je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o združitvi kazni po predlogu obsojenca. Ponovni postopek za odmero kazni v steku (neprava obnova) pa ni več možen. Odločba o izreku enotne kazni je pravnomočna in zato sodišče prve stopnje ne more ponovno o tem odločiti, ne glede na obsojenčevo nestrinjanje s tako odločitvijo.
pritožbene novote - zakupno razmerje - obnova zakupnega razmerja - prenehanje zakupa - vrnitvena dolžnost po prenehanju zakupa
Kot pritožbene novote štejejo vsa dejstva in dokazi, ki jih pritožnik prvič navaja šele v pritožbi, pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona.
Pritožba sploh ne navaja okoliščin, da trditev, da naj bi obešanke na drogovih predstavljale njene poslovne enote, ni mogla brez svoje krivde podati že pred sodiščem prve stopnje, zato že iz tega razloga štejejo kot pritožbena novota.
Pritožba izpostavlja napačno materialnopravno opredelitev sodišča prve stopnje, kar ne bi štelo kot pritožbena novota, saj zatrjevanje zmotne materialno pravne opredelitve glede na ugotovljeno dejansko stanje, ne pomeni pritožbene novote, temveč uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Toda pri uporabi materialnega prava velja vezanost na trditve strank1 in zato mora biti trditveno gradivo pravočasno zbrano v postopku pred sodiščem prve stopnje, sicer šele v pritožbi zatrjevana dejstva štejejo kot pritožbena novota in mora pritožba zatrjevati in dokazati še nezakrivljeno opustitev trditvenega bremena pred sodiščem prve stopnje. Če s tem uspe, potem mora pritožbeno sodišče pritožbene novote upoštevati in se do njih opredeliti.
Zakup je molče obnovljen, če mu zakupodajalec po preteku časa, za katerega je sklenjen, ne nasprotuje, ni pa določenega roka, v katerem mora zakupodajalec nestrinjanje izraziti. Pravno odločilno je, da zakupodajalec nadaljnji uporabi nasprotuje. Prav dopis z dne 24. 12. 2014 (listina A13) pa nedvoumno kaže, da je tožeča stranka nadaljnji uporabi nasprotovala, saj je toženo stranko skladno z drugim odstavkom Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij po odpovedi pogodbe o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ... št. 305-4/ 2013 z dne 9. 7. 2014 pozivala, da najkasneje v v roku 10 dni od prejema obvestila odstrani vse objekte in naprave za oglaševanje z drogov javne razsvetljave, navedenih v 2. členu Sporazuma. Nadaljnji uporabi pa je tožeča stranka nasprotovala z vložitvijo obravnavane tožbe.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena zakupna pogodba, s katero se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Zakupnik je dolžan varovati v zakup vzeto stvar in jo po prenehanju zakupa vrniti nepoškodovano.
Ne drži trditev tožene stranke, da je izvršilno sodišče, ki je zavrnilo zahtevek za zakonske zamudne obresti v nasprotni izvršbi, o tem tudi vsebinsko odločilo, saj je navedlo le, da gre pri nasprotni izvršbi za specifičen postopek, v katerem ni mogoče zahtevati tistega, kar z izvršbo ni bilo pridobljeno, torej zakonskih zamudnih obresti. Iz tega razloga ima tožeča stranka možnost, da takšen zahtevek postavi v posebni pravdi.
OZ člen 6, 6/2, 33, 34, 62, 62/1, 82, 82/1, 82/2, 943, 964. ZPP člen 212, 341.
skrbnost dobrega strokovnjaka – predmet pogodbe – predpogodba – vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo – nesklepčnost tožbe – skrbno ravnanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti – protipravnost ravnanja odvetnika
Po določilu drugega odstavka 6. člena OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Merilo je objektivizirano in zahteva primerjavo med ravnanjem profesionalne osebe v konkretnem primeru in običajnim (povprečnim) ravnanjem profesionalne osebe določenega poklica (v konkretnem primeru odvetnika).
Razlaga pogodb ne temelji na objektivističnem pristopu, kot to velja za razlago zakonov, temveč na subjektivističnem pristopu. Če je določilo pogodbe sporno, se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Ker je tekst v predpogodbi, da bo prodajalec izročil nepremičnino v last in posest kupca najkasneje v roku 90 dni od podpisa te predpogodbe, sicer se šteje ta pogodba za razvezano popolnoma jasen tudi za nepravnika, se zdi zastavljanje vprašanj o posledicah odstopa od predpogodbe po poteku 90 dnevnega roka za nesmiselno. Smiselno je le v primeru, če naročnik pravnega mnenja predpogodbo, od katere želi odstopiti, šteje za zavezujočo. Kot tako jo je štel, kot izhaja iz trditvene podlage prvega toženca, tudi on.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica niti po prejemu pravnega mnenja ni ravnala tako, kot je bilo predvideno s predpogodbo in nanjo vezanim pravnim mnenjem. Zato ni podana niti vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
Prvi toženec za zatrjevano škodo ni odgovoren. Zato se šteje, da ni nastal zavarovalni primer, za katerega bi bila odgovorna druga toženka. V takem primeru pa njena odgovornost iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo za izplačilo odškodnine ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082701
ZPP člen 7, 212.
razpravno načelo - procesna kršitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost odvetnika - neskrbno ravnanje - uspeh z zahtevkom v gospodarskem sporu
Sodišče je s tem, ko je samo brez trditev toženca ugotovilo, da tožnik v gospodarskem sporu s tožbenim zahtevkom zaradi neodpravljive nesklepčnosti ne bi mogel uspeti, kršilo razpravno načelo.
Tožnik ni dolžan navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če jo navede, pa sodišče nanjo ni vezano. Pravna kvalifikacija tožbenega zahtevka je naloga sodišča. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje preizkusilo zatrjevano dejansko stanje z vidika več pravnih norm, za katere je ocenilo, da bi utegnile priti v poštev. Pri tem je pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ne gre za dediščinsko tožbo (141. člen ZD), saj tožnik ni dedič po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu.
prištevnost - zmožnost razumeti pomen svojega dejanja - zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje - izvedenec psihiatrične stroke - ni razumel vsebine vabila - bipolarna motnja - sum na izključeno prištevnost
Zato je pritrditi pritožbi, da je potrebno obdolženčevo prištevnost, oziroma obdolženčevo zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje v času prejema vabila sodišča prve stopnje na zaslišanje, ugotoviti s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke. V kolikor po ugotovitvah izvedenca obdolženec v času prejema vabila na zaslišanje zaradi zdravstvenega stanja ni bil prišteven in posledično pomena vabila ni bil sposoben razumeti, bo v nadaljevanju potrebno obdolženčevo prištevnost ugotavljati tudi v času storitve prekrška.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0078128
ZFPPIPP člen 310. SPZ člen 43, 43/3. ZPP člen 212.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – procesna pasivna legitimacija – erga omnes – prerekana izločitvena pravica
Pritožba ima prav, da je tožeča stranka v tožbi navedla dovolj dejstev, ki utemeljujejo procesno in stvarno legitimacijo drugotožene stranke. Zatrjevala je, da je lastninsko pravico na celotnem stanovanju pridobila na podlagi priposestvovanja. Zoper prvotoženo stranko je zahtevek usmerila zato, ker je zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, zoper drugotoženca pa, ker je (trdi, da po pomoti) pogodbeni lastnik 1/2 stanovanja. Ali je drugotoženec pravi ali pomotni domnevni lastnik in/ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, je materialnopravno vprašanje, ki na procesno legitimacijo drugotoženca nima vpliva.
prometna nesreča – odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna odgovornost oškodovanca – dokazna ocena – dokazni standard – stopnja prepričanja – izvedensko mnenje
Glede na celoten kontekst ustno podanega izvedenskega mnenja je jasno, da ugotovitev izvedenca ni mogoče razumeti v smislu, da je bilo vozilo zavarovanca toženke ustavljeno in neosvetljeno ter za tožnika nepričakovano. Izvedenec je prepričljivo pojasnil, da vozilo zavarovanca toženke za tožnika ni predstavljalo nepričakovane ovire, ker je bilo med njima 40 m razdalje.
Ker je zapustnica sporno nepremičnino podarila toženkinemu pravnemu predniku več kot leto dni pred svojo smrtjo, tožnica ni upravičena zahtevati vrnitve darila od toženke.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
ZFPPIPP člen 302, 302/1, 302/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZVMS člen 74, 74/3, 74/4. ZDavP-2 člen 146, 146/1.
stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - izvršilni naslov - odločbe v upravnih zadevah odmere in plačila pristojbin - področje veterinarstva - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pritožnica je z v prijavi terjatve priloženimi odločbami izkazala, da njena terjatev temelji na izvršilnih naslovih. Čim pa je tako, bi prvostopenjsko sodišče skladno z drugim odstavkom v zvezi s prvim odstavkom 302. člena ZFPPIPP na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (ki jo upnica izkazuje z izvršilnimi naslovi), moralo napotiti stečajnega dolžnika in ne upnice na postopek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - primeren izvršilni naslov - upnikovo trditveno breme določne opredelitve terjatve - priloge kot trditvena podlaga - dolžnikovo trditveno breme ugovora - nasledstvo na upniški strani
Dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikovega obračuna ne more preizkusiti, v obravnavanem postopku ne more biti uspešen. Ko upnik ustrezno opredeli posamezne obveznosti (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), trditveno in dokazno breme glede morebitnih napak obračuna oziroma drugačnega dolga preide na dolžnika (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Tudi priloge upnikovim vlogam v postopku lahko služijo kot trditvena podlaga (in ne kot dokaz), če so po vsebini le podrobnejše pojasnilo navedb, podanih v vlogah.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – odgovornost države za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena Zakona o dedovanju). Obseg odgovornosti dediča se presoja po vrednosti podedovanega premoženja, ki jo je imelo v času zapustnikove smrti. Kasnejše spremembe vrednosti podedovanega premoženja ne vplivajo na velikost in obseg dedičeve odgovornosti.
ZPP člen 4, 4/1, 196, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
obrazložitev sodbe - pravica do izjave - pravica do izvedbe dokazov - zavrnitev izvedbe dokazov - kršitev pravice - kršitev načela neposrednosti - zaslišanje strank - izpovedba v kazenskem postopku - obročno plačilo sodne takse - ni procesna predpostavka - enotna sospornika
Celotna ožja obrazložitev sodbe je zgolj povzetek (prepis) navedb tožnice in njenih pravnih zaključkov in tožencema ne daje odgovora, kako (oziroma ali sploh) je sodišče presojalo njune trditve. Ni se izreklo niti do z njune strani predlaganih in izvedenih listinskih dokazov. Tako ni jasno, ali je ocenilo, da so nerelevantni ali pa jih je morda spregledalo. S takšnim ravnanjem je poseglo v pravico tožencev do izjave.
Pravica do izvedbe dokazov sicer ni absolutna, saj sodišče izvedbo dokaza, za katerega misli, da ni pomemben za odločbo, lahko zavrne. Vendar pa pri tem ne sme ravnati arbitrarno in mora paziti, da s svojo odločitvijo ne poseže v strankino pravico do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave. Do takšne kršitve lahko pride, če dokaz zavrne brez upravičenega razloga, pa tudi v primeru, da ne navede razlogov, zakaj je to storilo.
dopolnitev zemljiške knjige – vpis lastninske pravice na posestnika po GURS-u
Dejstvo, da je predlagateljica v skladu z določbo 229. člena ZZK-1 izkazala interes za vložitev samega predloga (procesno legitimacijo) ne pomeni, da lahko zahteva vpis lastninske pravice na svoje ime, za kar se v bistvu zavzema pritožba. Glede na zakonsko ureditev ta zemljiškoknjižni postopek ni namenjen ugotavljanju dejstev v zvezi s priposestvovanjem in presoji, ali so predlagatelj oziroma njegovi pravni predniki pridobili lastninsko pravico na ta originaren način.
spor majhne vrednosti – oprava glavne obravnave – dolžnost sodišča, da opravi narok – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi z dne 5.11.2015 predložila Kupoprodajno pogodbo (odstop terjatve s pogodbo) z dne 20.11.2014, ne da bi v zvezi z njo podala kakršnekoli (jasne/konkretne) trditve. Ker neobstoječih trditev vsebina dokaza (listine) ne more nadomestiti, je sklicevanje na okoliščino predložitve pogodbe z dne 20.11.2014 brezpredmetno.
Tožnica je kot podlago svojega zahtevka ustrezno omenjala (le) pogodbo o prodaji terjatve z dne 2.12.2014. Zgolj zaradi okoliščine, da za te trditve ustreznega dokaza ni predložila, sodišče prve stopnje glavne obravnave ni bilo dolžno opraviti.
nedenarna terjatev - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - prijava terjatve v stečajnem postopku - poplačilo iz stečajne mase - prenehanje terjatve - pogojna terjatev
Zahtevek tožeče stranke za izročitev bančne garancije iz 1. točke njenega tožbenega zahtevka je zahtevek za izpolnitev nedenarne dajatve, ki se z začetkom stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom pretvori v denarno terjatev (po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka). Tožeča stranka bi zato morala v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom prijaviti svojo (nedenarno) terjatev v denarnem znesku. Ker pa tako ni ravnala, je ta njena terjatev prenehala, tudi če je obstajala.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069189
ZIZ člen 196, 196/1, 196/1-2, 198, 198/2, 207, 207/1, 207/3. ZIZ-J člen 53, 54, 58. ZPP člen 339, 339/1. URS člen 15, 15/2. ZUstS člen 21, 21/1, 21/1-1, 23, 23/1.
poplačilo – zastavni upnik – razdelitveni narok – priglasitev terjatve – ustavnost – retroaktivnost – uveljavljanje pravice do poplačila
Zastavni upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče vabilo na razdelitveni narok izdalo še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu. S tem je sodišče sicer res kršilo določbo prvega odstavka 207. člena ZIZ, po kateri sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo, določi šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da navedena kršitev prestavlja le relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Razdelitveni narok, po katerem je sodišče poplačalo terjatve, je bil namreč izveden skoraj en mesec po tem, ko je sklep o izročitvi nepremičnin že postal pravnomočen.
Vabilo je bilo zastavnemu upniku vročeno, v njem pa je bil tudi opozorjen, da bo njegova terjatev upoštevana le, če bo priglašena pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem ima pravico do poplačila. Kljub izrecnemu opozorilu zastavni upnik svoje terjatve v postopek ni priglasil, zato sodišče prve stopnje njegove z zastavno pravico zavarovane terjatve ni upoštevalo.
Nova ureditev od upnikov zahteva vsaj minimalno aktivnost, da priglasijo višino svoje terjatve. S tem drugim upnikom omogočijo, da se vsa morebitna sporna vprašanja razrešijo že na ali pred razdelitvenem narokom oziroma se drugi upniki zaradi jasne prijave in določitve višine terjatve lažje odločijo, ali bodo terjatev in zastavno pravico izpodbijali v pravdi ali ne, s čimer je posledično zagotovljeno poplačilo terjatev v primernem času. Po drugi strani pa je tudi sodišču z zahtevo, da zastavni upniki navedejo (priglasijo) višino svoje terjatve, olajšano delo v zvezi z ugotavljanjem le-te.
Z naložitvijo zastavnim upnikom, da svojo terjatev prijavijo v izvršilni postopek, ni bilo v ničemer poseženo v samo prednostno poplačilno pravico teh upnikov oziroma jim ta pravica ni bila odvzeta ali omejena, kot neutemeljeno meni pritožba, temveč je bilo z novelo ZIZ-J na podlagi pooblastila zakonodajalcu iz drugega odstavka 15. člena Ustave RS le na drugačen način urejeno uveljavljanje te pravice.