KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086207
KZ-1 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-4.
tatvina - majhna vrednost ukradene stvari - oprostilna sodba - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba za obdolženca. Vrednost ukradene stvari je bila 0,61 EUR, škodo pa je obdolženec želel povrniti že na kraju kaznivega dejanja.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – oporoka – premoženje, ki v oporoki ni omenjeno
Zapuščinsko sodišče kot ključni razlog za svojo odločitev izpostavlja, da zapustnica z omenjenim premoženjem z oporoko z dne 11. 1. 1986 ni razpolagala, ker zanj v trenutku njene sestave ni vedela. Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. To z drugimi besedami pomeni, da oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel.
sporno pogodbeno določilo – sofinanciranje stroškov izvedbe projekta
Izdaja računa je bila pogodbeni (so)pogoj za izplačilo sofinanciranja. Zgolj elektronski vnos računa v lastno aplikacijo še ne pomeni, da je bil račun izdan – biti bi moral odposlan: bodisi fizično bodisi s pritiskom na gumb.
pritožbene novote - zakupno razmerje - obnova zakupnega razmerja - prenehanje zakupa - vrnitvena dolžnost po prenehanju zakupa
Kot pritožbene novote štejejo vsa dejstva in dokazi, ki jih pritožnik prvič navaja šele v pritožbi, pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena zakona.
Pritožba sploh ne navaja okoliščin, da trditev, da naj bi obešanke na drogovih predstavljale njene poslovne enote, ni mogla brez svoje krivde podati že pred sodiščem prve stopnje, zato že iz tega razloga štejejo kot pritožbena novota.
Pritožba izpostavlja napačno materialnopravno opredelitev sodišča prve stopnje, kar ne bi štelo kot pritožbena novota, saj zatrjevanje zmotne materialno pravne opredelitve glede na ugotovljeno dejansko stanje, ne pomeni pritožbene novote, temveč uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Toda pri uporabi materialnega prava velja vezanost na trditve strank1 in zato mora biti trditveno gradivo pravočasno zbrano v postopku pred sodiščem prve stopnje, sicer šele v pritožbi zatrjevana dejstva štejejo kot pritožbena novota in mora pritožba zatrjevati in dokazati še nezakrivljeno opustitev trditvenega bremena pred sodiščem prve stopnje. Če s tem uspe, potem mora pritožbeno sodišče pritožbene novote upoštevati in se do njih opredeliti.
Zakup je molče obnovljen, če mu zakupodajalec po preteku časa, za katerega je sklenjen, ne nasprotuje, ni pa določenega roka, v katerem mora zakupodajalec nestrinjanje izraziti. Pravno odločilno je, da zakupodajalec nadaljnji uporabi nasprotuje. Prav dopis z dne 24. 12. 2014 (listina A13) pa nedvoumno kaže, da je tožeča stranka nadaljnji uporabi nasprotovala, saj je toženo stranko skladno z drugim odstavkom Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij po odpovedi pogodbe o pridobitvi pravice uporabe lokacij za oglaševanje na drogovih javne razsvetljave v lasti občine ... št. 305-4/ 2013 z dne 9. 7. 2014 pozivala, da najkasneje v v roku 10 dni od prejema obvestila odstrani vse objekte in naprave za oglaševanje z drogov javne razsvetljave, navedenih v 2. členu Sporazuma. Nadaljnji uporabi pa je tožeča stranka nasprotovala z vložitvijo obravnavane tožbe.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena zakupna pogodba, s katero se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Zakupnik je dolžan varovati v zakup vzeto stvar in jo po prenehanju zakupa vrniti nepoškodovano.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - skupni del stavbe - redna raba - prostorski akti
Odločitev, da določene nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del določene stavbe temelji na ugotovitvah, da gre za dostopne poti, dovoze, parkirna mesta, prostor za smetnjake, prostor za igro in počitek, zemljišče z gostinskim vrtom ipd. in da so bile tako v prostorskih aktih kot v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba, neposredne namenjene in potrebne za njeno redno rabo.
Ker je šlo za zunanje ploščice, ki so protizdrsno obdelane, na katerih zaradi mokrote še nihče nikoli ni padel, neopozarjanje na mokroto takšnih ploščic ne more predstavljati opustitve, za katero bi bil zavarovanec toženke lahko odškodninsko odgovoren. Ni namreč razumno pričakovati, da bi lastnik zasebnega objekta moral obiskovalce opozarjati na vse običajne okoliščine in rizike (kar mokrota na zunanjih ploščicah nedvomno je), ki bi kljub pravilno izbranim materialom lahko privedli do škodnega dogodka.
navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.
Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku.
Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje sklepa skupščine smiselno uporabljajo določbe o d.d. Po stališču pritožbenega sodišča je določilo prvega odstavka 399. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših, izrazito osebno strukturiranih, družb.
Šele če bi toženca podala konkretne in substancirane ugovore, bi bila tožnica dolžna podati še podrobnejše navedbe in izračune, v konkretnem primeru pa glede na ugovore tožencev to ni bilo potrebno. Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je namreč odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
Regijska bolnišnica bi morala ravnati aktivneje in se s tožencem že tekom specializacije dogovoriti za sklenitev delovnega razmerja.
Toženec dogovora glede svojih obveznosti ni kršil – ponudbe za zaposlitev v regiji ni dobil (pravočasno), sprejel pa je zaposlitev v javni zdravstveni službi in tako ni ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena OZ, zato stroškov specializacije ni dolžan vrniti. Podlaga dogovora se je uresničila, zato tudi ni mogoče uporabiti določbe o neupravičeni pridobitvi.
OZ člen 6, 6/2, 33, 34, 62, 62/1, 82, 82/1, 82/2, 943, 964. ZPP člen 212, 341.
skrbnost dobrega strokovnjaka – predmet pogodbe – predpogodba – vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo – nesklepčnost tožbe – skrbno ravnanje odvetnika – zavarovanje poklicne odgovornosti – protipravnost ravnanja odvetnika
Po določilu drugega odstavka 6. člena OZ morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Merilo je objektivizirano in zahteva primerjavo med ravnanjem profesionalne osebe v konkretnem primeru in običajnim (povprečnim) ravnanjem profesionalne osebe določenega poklica (v konkretnem primeru odvetnika).
Razlaga pogodb ne temelji na objektivističnem pristopu, kot to velja za razlago zakonov, temveč na subjektivističnem pristopu. Če je določilo pogodbe sporno, se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Ker je tekst v predpogodbi, da bo prodajalec izročil nepremičnino v last in posest kupca najkasneje v roku 90 dni od podpisa te predpogodbe, sicer se šteje ta pogodba za razvezano popolnoma jasen tudi za nepravnika, se zdi zastavljanje vprašanj o posledicah odstopa od predpogodbe po poteku 90 dnevnega roka za nesmiselno. Smiselno je le v primeru, če naročnik pravnega mnenja predpogodbo, od katere želi odstopiti, šteje za zavezujočo. Kot tako jo je štel, kot izhaja iz trditvene podlage prvega toženca, tudi on.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica niti po prejemu pravnega mnenja ni ravnala tako, kot je bilo predvideno s predpogodbo in nanjo vezanim pravnim mnenjem. Zato ni podana niti vzročna zveza med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevano škodo.
Prvi toženec za zatrjevano škodo ni odgovoren. Zato se šteje, da ni nastal zavarovalni primer, za katerega bi bila odgovorna druga toženka. V takem primeru pa njena odgovornost iz naslova zavarovanja pred odgovornostjo za izplačilo odškodnine ni podana.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – naknadno najdeno premoženje – izbris iz registra – prenehanje obveznosti – listinski dokazi – opredelitev do vsake listine – spregled pravne osebnosti – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ločitvena pravica – legitimiran predlagatelj
Smisel stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je namreč ravno v tem, da se iz tega premoženja poplačajo obveznosti, ki so jih imeli upniki do dolžnika do trenutka njegovega izbrisa. Zato morajo v stečajnem postopku izkazati terjatev nad to (izbrisano) družbo. Slednje nedvomno izhaja tudi iz 1. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe vloži upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe. Tožena stranka zato ne more biti uspešna s sklicevanjem na določbe ZPP o tem, kdo je lahko stranka v postopku.
Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo, kot to zmotno meni pritožnik. Upniki lahko terjatve uveljavijo zoper družbenike na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, v primeru naknadno najdenega premoženja, pa se lahko nad njim opravi stečajni postopek.
Sodišče prve stopnje je očitno pri prepisu celotnega izreka pomotoma prepisalo izrek sodbe z dne 26. 5. 2010, ne da bi upoštevalo spremembo glede deleža.
Pritožbeno sodišče je zato, v skladu s podrednim predlogom tožene stranke, ugotovljeno pomoto popravilo in sicer tako, da je delež 3/10 nadomestilo z deležem 1076/10.000.
stvarna služnost – negatorna tožba – vznemirjanje stvarne služnosti – služnost poti – varstvo služnosti – služnost hoje in vožnje – pravnomočnost – razširitev služnosti – nujna pot
Izven meja v pravnomočni sodbi opisane služnosti tožnik nima stvarnopravnega varstva služnosti.
Ker v pravnomočni sodbi očitno ni bilo upoštevano, da vozila za nemoteno vožnjo potrebujejo tudi del zračnega prostora, ki je izven širine, ki ga zavzemajo kolesa vozila na sami trasi poti, je obstoječa služnostna pot za določene vrste vozil preozka za takšne prevoze, zato bi se moral tožnik poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red (razširitev poti preko inštituta nujne poti).
izvršilni naslov – notarski zapis – garancija – unovčenje garancije – odložni pogoj – zapadlost terjatve – pogodba o izdaji plačilne garancije – bodoča pogojna terjatev
Obveznost dolžnice kot zastaviteljice v konkretnem primeru nastane, če je upravičenec iz garancije predložil garancijo upniku na unovčenje in če je upnik izvedel plačilo, do katerega je garancija unovčena. To sta namreč pravni dejstvi, ki pomenita uresničitev (odložnega) pogoja (in vplivata na zapadlost terjatve) in ju je treba dokazati na v ZIZ predpisan način, da ima notarski zapis lastnost izvršilnega naslova.
stvarna pristojnost sodišča - uporaba milejšega zakona
Za kaznivo dejanje po drugem odstavku 263. člena KZ-1 pa je sicer sedaj predpisana kazen do štirih let zapora ali denarna kazen, je pa v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, ki bi naj bilo izvršeno 1. 6. 2013, bila po takrat veljavnem KZ-1, predpisana kazen zapora do treh let, kar pomeni, da je podana okrajna pristojnost. Ker se za storilca kaznivega dejanja v skladu s 7. členom KZ-1 vedno uporablja zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, če se je po storitvi kaznivega dejanja zakon spremenil, pa se uporablja zakon, ki je milejši za storilca, je stališče prvostopnega sodišča, da je za reševanje obravnavane zadeve pristojno okrajno sodišče, pravilno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086206
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 53, 53/2, 53/2-3, 211. KZ-1B člen 30. ZKP člen 407, 407/2.
neprava obnova – ponoven predlog za združitev kazni – uporaba milejšega zakona – enotna kazen
Načelno je pravilno stališče obsojenca, da mora sodišče v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP uporabiti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivih dejanj, glede katerih teče postopek za združitev kazni. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za tako procesno situacijo, ker je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o združitvi kazni po predlogu obsojenca. Ponovni postopek za odmero kazni v steku (neprava obnova) pa ni več možen. Odločba o izreku enotne kazni je pravnomočna in zato sodišče prve stopnje ne more ponovno o tem odločiti, ne glede na obsojenčevo nestrinjanje s tako odločitvijo.
Obdolženka s podajo navedene vrednostne ocene ni ravnala z namenom zaničevanja zasebnega tožilca, temveč je navedeno zapisala v okviru varovanja otrokovih upravičenih koristi in v skladu z materinskim čutom, kot to v odgovoru na pritožbo navaja zagovornik, in je do zapisa torej prišlo, ker je z dogajanjem želela seznaniti center za socialno delo, kot pristojni državni organ.
ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/1, 180, 180/1, 187, 187/1.
poprava nepravilne označbe tožene stranke – subjektivna sprememba tožbe
Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena obstoječe pravne osebe. Kar pa je navedla kot ime je bilo očitno sestavljeno iz imen dveh različnih, v resnici obstoječih pravnih oseb. Označba je bila do takšne mere pomanjkljiva, da ni bilo mogoče iz nje niti sklepati, zoper koga je tožeča stranka zares želela vložiti tožbo. Z opisano vložitvijo tožbe torej sploh še ni bila vložena tožba zoper (katerokoli) pravno osebo. Po pozivu prvostopenjskega sodišča (prvi odstavek 108. člena ZPP) je bila ta pomanjkljivost odpravljena. S tem pa tožena stranka ni bila spremenjena.
neveljavnost oporoke – nepristna oporoka – dejansko stanje – dokazovanje
Nepristna oporoka pomeni nenastanek oporoke in na podlagi takšne „oporoke“ ni mogoče dedovati. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ZD določb o neveljavnosti nepristne oporoke nima in je treba uporabiti splošna pravila OZ. Za neobstoječ obligacijskopravni posel pridejo v poštev le sankcije kot pri absolutno neveljavnemu obligacijskem poslu. Nepristnost oporoke tako pomeni, da oporoka ni nastala in na njeni podlagi ni mogoče dedovati.