spor majhne vrednosti – oprava glavne obravnave – dolžnost sodišča, da opravi narok – pomanjkljiva trditvena podlaga
Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi z dne 5.11.2015 predložila Kupoprodajno pogodbo (odstop terjatve s pogodbo) z dne 20.11.2014, ne da bi v zvezi z njo podala kakršnekoli (jasne/konkretne) trditve. Ker neobstoječih trditev vsebina dokaza (listine) ne more nadomestiti, je sklicevanje na okoliščino predložitve pogodbe z dne 20.11.2014 brezpredmetno.
Tožnica je kot podlago svojega zahtevka ustrezno omenjala (le) pogodbo o prodaji terjatve z dne 2.12.2014. Zgolj zaradi okoliščine, da za te trditve ustreznega dokaza ni predložila, sodišče prve stopnje glavne obravnave ni bilo dolžno opraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0078128
ZFPPIPP člen 310. SPZ člen 43, 43/3. ZPP člen 212.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – procesna pasivna legitimacija – erga omnes – prerekana izločitvena pravica
Pritožba ima prav, da je tožeča stranka v tožbi navedla dovolj dejstev, ki utemeljujejo procesno in stvarno legitimacijo drugotožene stranke. Zatrjevala je, da je lastninsko pravico na celotnem stanovanju pridobila na podlagi priposestvovanja. Zoper prvotoženo stranko je zahtevek usmerila zato, ker je zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, zoper drugotoženca pa, ker je (trdi, da po pomoti) pogodbeni lastnik 1/2 stanovanja. Ali je drugotoženec pravi ali pomotni domnevni lastnik in/ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za priposestvovanje, je materialnopravno vprašanje, ki na procesno legitimacijo drugotoženca nima vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0078124
ZIZ člen 44, 44/2, 53, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 436, 436/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menica – drugačna pravna podlaga – utemeljenost zahtevka na drugi pravni podlagi – vezanost na predlog za izvršbo – postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Navedbe pritožnice, da je zaradi tega, ker se je postopek začel na podlagi verodostojne listine – menice, potrebno kot materialno podlago za zahtevek uporabljati le menico in pravila o menici, je napačen. Sodna praksa se je v zadevah Vrhovnega sodišča II Ips 222/2012, III Ips 49/2011, II Ips 34/2012, III Ips 17/2009 že večkrat izjasnila, da postopek, ki se prične na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju kot izvršilni, se po ugovoru razveljavi in nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Če se izkaže, da pravna podlaga, na kateri je bil sklep izdan, ne obstaja, obstaja pa druga pravna podlaga, bi sodišče moralo takšen sklep razveljaviti in nato toženca obsoditi na plačilo na tej drugi podlagi. Vendar, če sodišče ne ravna tako in vseeno potrdi sklep na drugi pravni podlagi, to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.
Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku.
Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje sklepa skupščine smiselno uporabljajo določbe o d.d. Po stališču pritožbenega sodišča je določilo prvega odstavka 399. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših, izrazito osebno strukturiranih, družb.