kolektivni delovni spor – reprezentativnost sindikata – konfederacija sindikatov – lastnost reprezentativnosti za območje države – zveza sindikatov
Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna. Posledično pa tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zgolj zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic.
Nasprotna udeleženka je predlagateljici z izpodbijanima odločbama zakonito priznala lastnost reprezentativnosti v posameznih dejavnostih (obramba; kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija) oziroma poklicih (vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju; avdiologi in govorni terapevti / avdiologinje in govorne terapevtke) in ne na ravni države kar za vse dejavnosti, panoge oziroma poklice, kot to uveljavlja predlagateljica. Sindikatom, ki so člani predlagateljice, zgolj zaradi tega članstva, ni mogoče priznati reprezentativnosti za dejavnost, panogo ali poklic, za katere predlagateljici reprezentativnost ni priznana. Pri tem pa predlagateljica v tem sporu niti ni trdila, da bi vanjo včlanjeni sindikati sami izpolnjevali pogoje za pridobitev lastnosti reprezentativnosti na podlagi drugega odstavka 8. člena ZRSin.
ZJU člen 5, 5/1, 22, 22/1, 24, 24/5, 25.. ZDR člen 204, 204/4.. ZUJF člen 164, 164/1, 168, 168/1, 169, 169/1.
nadomestilo za ločeno življenje - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da na podlagi Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji in 167. člena ZUJF od 1. 6. 2012 dalje pravica do nadomestila za ločeno življenje pripada le javnemu uslužbencu, ki je razporejen na delo izven kraja bivališča. Tožnica ni bila razporejena na delo izven kraja bivališča svoje družine. Zato ji ne pripada nadomestilo za ločeno življenje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja
Tožnik je v pripombah na izvedensko mnenje z ustreznimi konkretnimi navedbami izpodbijal ugotovitve izvedenke ter predlagal njeno zaslišanje. Opustitev zaslišanja izvedenke na obravnavi, kljub izrecnemu predlogu tožnika, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti, po katerem ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo določbe neposrednosti in tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Toženec (delavec tožeče stranke) je v spornem obdobju sicer kršil določbe svoje pogodbe o zaposlitvi s tem, ko je kršil splošne akte delodajalca tožeče stranke, ki so določali obveznost sestave ustreznega medicinskega dokumenta, ki izkazuje opravljeno zdravstveno storitev, saj ni pripravil izvida za vsako izvedeno storitev akupunkture, vendar pa tega ni storil iz hude malomarnosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085147
OZ člen 5, 39, 49, 49/1, 86, 112. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 213/2, 287, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. ZGD člen 436, 436/2. ZGD-1 člen 501. KZ člen 289. KZ-1 člen 284.
pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - družbena pogodba – napake družbene pogodbe - ničnost - izpodbojnost - kavza - prevara - goljufija - pritožbena novota - sodba presenečenja - dokazni predlog za vpogled v drug spis - izstopna tožba – spremenjene okoliščine – načelo vestnosti in poštenja
Sodba presenečenja je podana, če stranka ob vseh potrebni skrbnosti ni mogla predvidevati, da bo sodišče njene trditve lahko presojalo po drugi pravni podlagi.
Zatrjevano nepošteno, protipravno oziroma goljufivo ravnanje toženk ni sankcionirano z ničnostjo pogodbe, temveč je sankcija zanj izpodbojnost pogodbe.
Družbena pogodba o ustanovitvi d.o.o. ima dvojno naravo, obligacijsko in statusno. Ničnost tovrstne pogodbe se sicer uveljavlja po določbah OZ. Vendar pa dosledno upoštevanje pravil obligacijskega prava v vseh faza nastajanja ali obstoja d.o.o. ni dopustno. Po vpisu družbe v sodni register je mogoče uveljaviti le tiste napake družbene pogodbe, ki zadevajo celotno družbo in niso bile sanirane z vpisom v register.
delo v splošno korist - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obročno plačilo globe - odločanje o predlogu za obročno plačilo globe
Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko storilec zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke - dovoljenost pritožbe - pritožba odvetnika - pritožba poslana po pošti
Če odvetnik vlogo vloži pisno in ne elektronsko, kot to določa 125.a člen ZZK-1, se njegova vloga zavrže (šesti odstavek istega člena).
kaznivo dejanje - prekršek - dvakratna obsodba za isto dejanje
Res je bil obdolžencu dne 3. 12. 2014 izdan plačilni nalog (list. št. A2) za prekršek zoper javni red in mir na podlagi četrtega odstavka 6. člena Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju ZJRM) in mu je bila izrečena globa v znesku 625,94 EUR, ki ga je storil 28. 7. 2014. To dejanje torej obdolženec ni storil v časovnem obdobju, ki ga navaja pritožba (25. 4. do 2. 5. 2014). Iz tega razloga obdolžencu izrečene denarne kazni za prekršek ni moč obravnavati kot dejanje, ki je bilo opisano v obtožbi. Dejstva iz obeh postopkov zato niso ista in tako ni moč govoriti o tem, da je bilo o istem dejanju zoper obdolženca že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Uveljavljana kršitev kazenskega zakona zato ni podana, kršitev na katere je dolžno paziti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
Tožnik je podpisal sporni sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, s katerega vsebino je bil seznanjen in se je z njo strinjal. Ni dokazal, da bi bil sporazum ponarejen, ali mu podtaknjen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek (saj ni ugotovilo, da je sporazum ničen) in podredni zahtevek po plačilu odpravnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00000584
OZ člen 131.. ZPP člen 188, 188/3.
začasna nezmožnost za delo - umik tožbe - ustavitev postopka - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so odločbe obremenjene s tako imenovano kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega prava, ali zavestno kršitvijo postopka. Protipravnost tako ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003424
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - absolutno zastaranje odškodninske terjatve
Tožnik je s plezanjem na delovni stroj izpolnjeval navodila nadrejenega in ni ravnal samovoljno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je res nenavadno, da bi se delavec med delovnim procesom vzpel na delujoč delovni stroj, a tega ni upoštevalo pri ugotavljanju soprispevka tožnika, saj je kot bistveno štelo le dejstvo, da je tožnik izpolnjeval navodilo. Tožnik bi se moral zavedati, da plezanje na delovni stroj ni dovoljeno, in da se lahko stroj premakne, ne nazadnje pa je bil tožnik skupinovodja in ne navaden delavec, zato je utemeljena pritožbena navedba prvotožene stranke, da bi moral biti toliko bolj pazljiv. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin ocenjuje, da je tožnik s svojim ravnanjem in kršenjem pravil o varnem delu vsaj v manjšem delu prispeval k nastanku škodnega dogodka (10-20 %).
Za nastop absolutnega zastaranja je odločilen čas nastanka škode. Škoda nastane takrat, ko se poseg izraža v eni od njenih oblik, ko je torej mogoče izraziti tako obstoj kot tudi obseg škode, ki jo trpi oškodovanec. Od ugotovitve tega časa je odvisen začetek teka objektivnega zastaralnega roka. Absolutno zastaranje odškodninske terjatve po drugem odstavku 352. člena OZ teče od tedaj, ko je škoda nastala, to pa ni vedno istočasno s škodnim dogodkom in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdaj je posamezna škoda nastala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000654
ZDR člen 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 179, 299.. ZZasV člen 59, 59/3.. ZVZD člen 5, 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - rop - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu prodajalke. Spornega dne je opravljala svoje delo na bančnem okencu v poslovalnici, ko sta pristopila dva zamaskirana moška, v njo namerila pištolo in od nje zahtevala, naj jima izroči denar. Tožnica jima je zaradi grožnje z orožjem izročila določen denarni znesek. Storilca sta bila pravnomočno spoznana za kriva storitve kaznivega dejanja ropa. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je v konkretnem primeru podana objektivna odgovornost tožene stranke. Delo poštne uslužbenke na okencu ni samo po sebi nevarna dejavnost v smislu 149. člena OZ. Pravilna pa je presoja sodišča prve stopnje, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke. Tožničina škoda je bila predvidljiva posledica opustitve zagotavljanja varnostnih ukrepov za zagotovitev varnosti zaposlenih s strani tožene stranke.
Ddoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-4, 39. OZ člen 280, 280/1.
odpravnina - obveznost plačila - bonitata
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, tudi upoštevaje dosedanjo prakso pri toženi stranki, da je bilo zaposlenim to, da jim bo obračunavana konkretna boniteta, vnaprej znano, to pa ni izkazano za konkretni primer. Zato je bistveno, da je tožnik svojo pogodbeno obveznost izpolnil, plačal vozilo, ni pa bil dolžan plačati tudi bonitete. Zaradi neobstoja takšnega dogovora tožena stranka ne more prevaliti breme davčnega plačila na tožnika. Bistveno je torej, da razen dogovora o ceni pogodba o nakupu vozila nima določb, ki bi opredeljevale morebitne ostale denarne obveznosti oziroma stroške tožnika v zvezi z nakupom avta. Glede na navedeno je torej obstajala dolžnost tožene stranke, da plača davčne obveznosti iz naslova bonitete, ne more pa te svoje obveznosti prevaliti na tožnika glede plačila odpravnine, saj z njim takšnega dogovora ni sklenila.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZKolP člen 34, 34/2. ZDSS-1 člen 21.
kolektivni delovni spor – izvrševanje kolektivne pogodbe – prehrana med delom – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Problem veljavnosti KPPN prestavlja predhodno vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi, in je predmet drugega kolektivnega delovnega spora, ki je že v teku. Zato so bili izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka po določbah 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, kakor tudi pogoji iz 21. člena ZDSS-1.
ZKP člen 52, 52/1, 87, 87/5, 277, 277/2, 437, 437/1.
vloga vezana na rok - pravočasnost zasebne tožbe - zavrženje zasebne tožbe - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - nepopolna zasebna tožba - zasebni tožilki kot prava neuki stranki
Pritožba pa je neutemeljena tudi v delu, ko zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati peti odstavek 87. člena ZKP glede na to, da sta zasebni tožilki prava neuki stranki. Ta določba v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker zasebne tožbe zasebni tožilki nista poslali nepristojnemu sodišču pred potekom roka, ampak sta jo vložili pri pristojnem sodišču, vendar pa prepozno (po izteku trimesečnega roka). Seznanitev zasebnih tožilk pravdnega sodišča s pisanjem L.G. zasebnima tožilkama, pa ni moč šteti kot vložitev zasebne tožbe (pisanja) nepristojnemu sodišču. Zakonski rok (tri mesece) iz petega odstavka 87. člena ZKP je nepodaljšljiv. Pritožba tudi nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo, če je ugotovilo, da je zasebna tožba vložena prepozno, izdati zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je namreč zasebno tožbo šele preizkušalo v formalnem in materialnem smislu (437. člen ZKP) in ugotovilo, da je vložena prepozno ter da tudi sicer ni sposobna za obravnavo. Zato jo je utemeljeno s sklepom zavrglo, saj do faze sojenja v zadevi še sploh ni prišlo in je zato ni moglo zavrniti s sodbo, kot to nepravilno navaja pritožnik.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo je bil toženi stranki vročen pravilno in v skladu z določbami ZPP, tožena stranka pa v danem roku sodne takse za pritožbo ni plačala. Po določbi drugega odstavka 105. a člena ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz 3. odstavka tega člena. Po določbi tretjega odstavka 105. a člena ZPP pa se šteje, da je vloga umaknjena, če v roku iz drugega odstavka (tega člena) sodna taksa za vlogo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotovilo, da se pritožba zoper sodbo zaradi neplačane sodne takse šteje za umaknjeno.
spor majhne vrednosti – razmerja med etažnimi lastniki – stroški obratovanja – ključ delitve stroškov – sodba presenečenja – pravica do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu s 116. členom SPZ je potrebno soglasje etažnih lastnikov o ključu delitve stroškov, če opredelitev stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike, odstopajo od določitve v sorazmerju z njihovimi solastniškimi deleži.
načelo specialnosti – zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti
Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je načelo specialnosti institut, ki se veže na kaznivo dejanje (pravno kvalifikacijo in opis – zlasti historični dogodek), ne pa na vrsto postopka (sojenje ali izvršitev kazni), zaradi katerega je bila predaja dovoljena. V obravnavani zadevi je pomembno, da je bil obtoženi predan tudi za obravnavano kaznivo dejanje (poleg kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena KZ). Okoliščina, da je bil predan postopku zaradi izvršitve zaporne kazni ne pomeni, da je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe kršeno načelo specialnosti, če je ponovno sojen za isto kaznivo dejanje, na kar kaže tudi sklepanje po nasprotnem razlogovanju, ko v primeru, da je bila oseba predana za določeno kaznivo dejanje v posamezni fazi kazenskega postopka (npr. v preiskavi), predaja velja tudi za fazo sojenja po obtožnici ter za fazo izvršitve kazni. V primeru razveljavitve sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti pomeni postopek po razveljavitvi (četudi pred sodiščem prve stopnje) postopek, ki je namenjen sanaciji postopkovnih kršitev (prvi odstavek 426. člena ZKP), ta postopek pa v nobenem primeru ne more privesti do odločitve, ki bi bila v škodo obdolženca. Postopek nove razsoje je zato lahko izključno v njegovo korist (tako 11. točka prej navedene odločbe Ustavnega sodišča RS). Pritožniki torej nimajo prav, da je v obravnavani zadevi zastaranje nastopilo 20.12.2016, saj dveletni rok po razveljaviti sodbe nastopi 20.3.2017, obravnavana zadeva pa je postala pravnomočna z razglasitvijo predmetne sodbe pritožbenega sodišča z dne 23.2.2017 (prvi odstavek 129. člena ZKP).
Pritožba opozarja na uporabo določil OZ o družbeni pogodbi, zato pritožbeno sodišče izpostavlja, da je tudi v 992. členu OZ prav tako predpisano pravilo o odločanju družbenikov z določeno večino glasov.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 236a, 236a/4, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
V skladu s pravili pravdnega postopka morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Pri tem je ključno, da sodišče navede konkretne vsebinske razloge in na ta način stranki, katere dokazni predlog je zavrnjen, omogoči, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade. Ker je sodišče prve stopnje navedlo le pavšalne razloge za zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, brez vsebinske vrednosti, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.