ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086068
OZ člen 246, 741, 741/3, 741/4, 742, 742/1, 743, 746.
odgovornost bolnišnice – odgovornost za pacientove stvari – hramba – gostinska hramba – varovanje osebnih predmetov pacientov – protipravnost – skrbnost pri hrambi – razbremenitev odgovornosti – obseg škode – vzročna zveza – hospitalizacija – sef – odtujitev bančne kartice – nepooblaščen dvig denarnih sredstev – dokazno breme
Za stvari, ki jih pacient izroči v hrambo bolnišnici, velja četrti odstavek 741. člena OZ, po katerem bolnišnica dolguje popolno odškodnino; enako velja, če je škoda nastala po krivdi bolnišnice ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. Prva toženka bi torej morala dokazati, da je pri prevzemu, hrambi in izročitvi tožnikovih stvari ravnala dovolj skrbno, da škoda ne bi mogla nastati. Odškodninske odgovornosti bi se lahko razbremenila le, če bi dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti, jih odpraviti ali se jim izogniti. Doslej prepričljivih trditev in dokazov o tem ni ponudila.
Dejstvo, da je dostop do sefa, v katerem je prva toženka hranila tožnikove stvari, vključno z njegovimi bančnimi karticami, imelo kar trinajst oseb, vzbuja resne pomisleke o tem, da je prva toženka zadostila zahtevani skrbnosti pri hrambi pacientovih stvari. Kako je nadzorovala dostop do sefa, ni pojasnila. Za povrh ni poskrbela niti za natančen popis pacientovih stvari, predvsem dokumentov, ki jih je prevzela v hrambo.
Tudi če bi se izkazalo, da je tožnik morebiti prepozno priglasil, da je njegova bančna kartica izginila, pa bi po 743. členu OZ obdržal pravico do odškodnine, le da bi zaradi prevalitve dokaznega bremena moral sam dokazati, da je škoda nastala po krivdi prve toženke ali osebe, za katero ona odgovarja.
Ne (vsebinska) povezanost obeh zahtevkov, ne okoliščina (ne)obstoja interesa tožnikov za vodenje te pravde v primeru uspeha v zadevi I P 1588/2014 ne pomenita, da imamo opravka s predhodnim vprašanjem. Za kaj takega mora obstajati odvisnost, kot jo opredeljuje 13. člen ZPP, ki pa v konkretnem primeru ni razvidna.
ZFPPIPP člen 19/1, 121, 121/1, 226, 226/4, 262, 263, 264, 331, 331/2, 341, 341/2, 341/7, 364, 366/2, 371/10, 374, 371, 371/10, 371/11, 371/11-1, 374. OZ člen 311.
prodaja premoženja ločitvenemu upniku - posebna razdelitvena masa - izročitev nepremičnin kupcu - pravnomočnost sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase v pobot terjatev – ločitvena pravica
V obravnavanem primeru prodaje premoženja stečajnega dolžnika je stečajni dolžnik pridobil terjatev do kupca tega premoženja na plačilo kupnine. Ker pa ima navedeni kupec pravico do ločenega poplačila iz tega premoženja, po presoji pritožbenega sodišča ni ovir za pobot navedenih terjatev, če so izpolnjene materialnopravne predpostavke za pobot iz 311. člena OZ, torej če gre za medsebojni denarni terjatvi in če sta obe zapadli.
Terjatev upnika DUTB d.d. za poplačilo iz posebne razdelitvene mase še ni zapadla, ker sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase niti pravnomočen še ni postal, torej doslej še niso izpolnjeni materialnopravni pogoji za pobot terjatve stečajnega dolžnika do upnika DUTB d.d. kot kupca za plačilo kupnine s terjatvijo upnika DUTB d.d. do poplačila njegove terjatve iz posebne razdelitvene mase. Prvostopenjsko sodišče je s tem, ko je akceptiralo medsebojni pobot še pred pravnomočnostjo sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, torej zmotno uporabilo materialno pravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085160
OZ člen 132, 168, 336, 336/1, 640, 641, 642, 642/3. ZPP člen 285.
zastaranje – gradbena pogodba – pravica do plačila – izročitev – prevzem opravljenega posla – pravilno opravljen posel – zapadlost terjatve iz gradbene pogodbe – znižanje plačila – vrednost dela – izgubljeni dobiček – trditveno breme
Izrecne določbe o tem, kdaj pridobi podjemnik pravico do plačila, OZ ne določa. Je pa to pravilo mogoče izpeljati iz osrednje značilnosti podjemnikove (oziroma izvajalčeve) storitvene obveznosti kot obligacije rezultata. Pravico do plačila za opravljen posel podjemnik tako ne pridobi zgolj z dokončanjem posla, temveč šele z izročitvijo naročniku (oziroma dosledneje, ko naročniku omogoči, da opravi prevzem opravljenega posla). Ko mu torej omogoči, da opravljeni posel uporabi za namen (za uresničitev interesa), zaradi katerega je sklenil podjemno pogodbo.
Znižanje plačila je odvisno od vrednosti dela in če je bilo v Pogodbi mogoče ločeno oceniti vrednost del za konstrukcijo in ločeno vrednost del za fasado, ni utemeljenega razloga, da se znižanje plačila ne bi opravilo glede na vrednost izvršenega dela (zgolj) za fasado.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086784
ZPP člen 285. ZIZ člen 193. OZ člen 5, 7.
ugotovitev lastninske pravice – neveljavnost vknjižbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – druga pravna podlaga – sodba presenečenja – zloraba izvršilnega postopka – pomanjkljiva trditvena podlaga – materialno procesno vodstvo – revizija – ponovljen postopek
Ker je bilo prvič drugačno materialno pravo (ZLNDL) uporabljeno na višji stopnji v prejšnjem postopku in nato omenjeno tudi na revizijski stopnji kot pomembno, v skladu s katerim se je nepremičnina (v kolikor ne gre za kmetijsko zemljišče in je upoštevana v otvoritveni bilanci) olastninila in postala z dnem uveljavitve zakona (ZLNDL) last tiste osebe, ki je bila v tem trenutku imetnik pravice uporabe, bi moralo sodišče prve stopnje svoje materialnopravno gledišče razkriti, česar ni in tako tožnica do sodbe (gre za sodbo presenečenja) ni vedela, da sodba kot odločilni dejstvi šteje, ali je šlo pri sporni nepremičnini za kmetijsko ali stavbno zemljišče oziroma ali je bila sporna nepremičnina vključena v otvoritveno bilanco prodajalca - olastninjenega podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja. Sodišče prve stopnje je v okviru odprtega sojenja na naroku za glavno obravnavo v ponovljenem sojenju predstavilo svoje stališče v obravnavani zadevi, iz katerega pa ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko opozorilo, katera dejstva bo štelo za odločilna v okviru dodatno uporabljenih predpisov o lastninjenju (tako glede statusa sporne nepremičnine in njen vključitve v otvoritveno bilanco). Sodišče bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva (285. člena ZPP), če je ti dve dejstvi štelo za odločilni, tožečo stranko s tem seznaniti in ji omogočiti, da ponudi ustrezno trditveno podlago in predloži dokaze v zvezi z relevantnimi okoliščinami glede lastninskega preoblikovanja prodajalca.
V takšni situaciji, kot je obravnavana, ko je na relevantnost zlorabe izvršilnega postopka opozorilo šele revizijsko sodišče, je imela tožeča stranka možnost, da v ponovljenem postopku na prvi stopnji v tem delu dopolni navedbe. Sodišče prve stopnje bi tako moralo upoštevati vse dodatne navedbe tožeče stranke (posledično seveda tudi tožene stranke) do konca prvega naroka glavne obravnave v ponovljenem postopku (to je 1. 3. 2016 in ne 20. 10. 2015, ko je bil prvi narok preložen zaradi vloženih vlog strank), s katerimi podrobneje in na novo utemeljujeta okoliščine, ki bi lahko kazale na zlorabo izvršilnega postopka, med drugim tudi v zvezi z zatrjevano navideznostjo odstopljene terjatve. S tem ko novih (pravočasnih) navedb in dokaznih predlogov v ponovljenem postopku ni upoštevalo, je tožeči stranki odvzelo pravico do izjave, na kar pritožba utemeljeno opozarja.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0077556
ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče – ugovor novega dolžnika – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – višina podedovanega premoženja – dokazna sredstva – denarna sredstva na računu – popis in cenitev podedovanega premoženja – enakovrednost dokaznih sredstev – pravica do izjave – kontradiktornost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dedič se svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. Pri tem mora v ugovoru zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. Dokazila, ki jih dolžniki lahko priložijo ugovoru so namreč lahko ne le listinska, temveč tudi druga primerna dokazila, s katerimi bi lahko izkazali dejansko višino podedovanega premoženja.
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov, ki so bili predlagani v zvezi z bistvenimi dejstvi in ki bi, če bi dolžnik z njimi uspel, lahko pomenili uspeh v postopku, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je bilo prvemu dolžniku, z nezakonito zavrnitvijo dokaznih predlogov, onemogočeno enakopravno obravnavanje pred sodiščem.
Če so predmet dedovanja le denarna sredstva na računu, ni predviden popis in cenitev podedovanega premoženja v zapuščinskem postopku oziroma cenitev v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
Seznam terjatev, ki ga je dolžnik predložil s predlogom za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ne vsebuje podatkov, ki so navedeni v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP in jih tudi ne more, saj ob vložitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni znano, na kateri dan bo postopek poenostavljene prisilne poravnave začet, niti mu ni priložena izjava, navedena v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Zato navedeni seznam terjatev ne predstavlja posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
Ker je kreditodajalec dokazal, da je bila pogodba veljavno sklenjena in da tožena stranka dolguje še vtoževani znesek, bi morala tožena stranka dokazati svoje trditve, da je vse svoje obveznosti poravnala. Ker ni podala dokazil v tej smeri, je bilo treba tožbenemu zahtevku ugoditi.
Za vrnitev kredita ni pravno pomembno dejstvo, da naj bi toženec avto že prodal.
priposestvovanje – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti na javnem dobru – priposestvovanje stvari v občinski lasti – javno dobro
Dejstvo, da naj bi tožnik skupaj s svojimi pravnimi predniki za potrebe svoje nepremičnine več kot 100 let uporabljal sporno („služeče“) zemljišče za hojo in vožnjo, je brez pomena. Tožnik namreč ne zanika ugotovitve izpodbijane sodbe, da je bilo sporno zemljišče vse od nastavitve zemljiške knjige do leta 2013 javno dobro. Tožnik in njegovi pravni predniki so tako s hojo in vožnjo po sporni poti izvrševali pravico javnega prava. Čeprav je bila po vsebini podobna služnosti kot pravici zasebnega prava, opisana uporaba tujega zemljišča, kljub njeni dolgotrajnosti ni mogla privesti do priposestvovanja služnosti, saj se obe pravici izključujeta.
Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.
Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.
motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije – razveljavitev sklepa o obstoju izbrisnega razloga in začetku postopka, po uradni dolžnosti
Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na predlog predlagatelja iz 433. člena ZFPPIPP, v primeru, če ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni vložen, ne more po uradni dolžnosti razveljaviti izdanih sklepov o začetku postopka izbrisa in o obstoju izbrisnega razloga zato, ker je o predlogu istega predlagatelja iz enakih razlogov že predhodno odločilo in postopek za izbris po vloženem ugovoru ustavilo.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068463
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 416, 416/2. ZD člen 145. SPZ člen 70, 70/1, 72, 72/5.
kolektivna terjatev – skupnost dedičev – dediščinska skupnost – razdelitev zapuščine – dedni dogovor – spor majhne vrednosti – kršitev ustavne pravice do enakega varstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – oblikovanje tožbenega zahtevka
Tožnica, ki je od toženca zahtevala plačilo kolektivne terjatve, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi zahtevala izpolnitev v korist dediščinske skupnosti ali pa, da toženec zahtevani znesek položi pri sodišču.
ZTLR člen 55. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 7, 108, 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stvarna pravica na tuji stvari – služnostna pravica – priposestvovanje – priposestvovalna doba – trditveno in dokazno breme – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drži sicer, da je število voženj, ki je potrebno za izkoriščanje gozdnih zemljišč, redkejše, kot število voženj za izrabo drugih kmetijskih zemljišč, vendar priposestvovalna doba ne more pričeti teči preden so se vožnje dejansko začele izvajati. Na tožeči stranki je dokazno breme, da so te potekale kontinuirano celotno priposestvovalno dobo, torej že pred letom 1995. Ker sodbe glede poteka dvajsetletnega dejanskega izvrševanja stvarne služnosti ni mogoče preizkusiti, saj o izvrševanju med letoma 1989, ki ga sodišče šteje kot odločilno za začetek teka priposestvovalne dobe, in letom 1995, ni podatkov, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu dejanskega izvajanja in ne širše, zato mora sodišče ločeno ugotavljati morebitno priposestvovanje služnosti pešpoti od priposestvovanja služnosti z uporabo vseh vozil, namenjenih izvajanju gozdnih del.
Ustanoviteljico vrtca ni moč uvrstiti v krog oseb, ki so po zakonu lahko stranke v delovnem sporu. Tožnica in druga toženka nista v razmerju delavca in delodajalca, med njima niti ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče.
odvzem poslovne sposobnosti – blodnjava motnja – izvedensko mnenje – nagrada izvedenca
Sodišče je na naroku zaslišalo sodno izvedenko, ki je svoje psihiatrično mnenje še dodatno obrazložila in podala izčrpne razloge, h katerim pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Nobenega razloga tudi ni bilo, da sodišče kljub nasprotovanju nasprotne udeleženke, da sodna izvedenka ni opravila niti enega testiranja njenih nadnaravnih sposobnosti in ni dojela, da gre za izjemen primer, mnenja izvedenke ne bi upoštevalo.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 14, 120 – 124.
odškodninska odgovornost uprave - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - polje podjetniške presoje - trditveno in dokazno breme
Tožnik mora podati trditve, ki omogočajo zaključek o obstoju nedopustnega ravnanja in iz katerih so razvidni vsebina očitka in njegove posledice v taki meri, da lahko toženec dokazuje, da je bilo njegovo ravnanje v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Toženec mora zatrjevati in dokazati, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo ali da je nekrivdno ni upošteval ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnal v okviru – praviloma širokega – polja podjetniške presoje, se pravi, da je smel razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
Navedeno predpostavlja, da je zbral vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenil prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upošteval razpoznana tveganja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0086913
OZ člen 5, 15, 58. SZ-1 člen 84, 84/4.
najemna pogodba – oblika najemne pogodbe – pisnost – teorija o realizaciji – realizacija ustno sklenjene najemne pogodbe – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – prodaja nepremičnine v stečajnem postopku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – razpolagalna sposobnost – načelo vestnosti in poštenja
Prenos lastninske pravice na nepremičnini začne učinkovati, ko prenositelj lastninske pravice izstavi in izroči pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo. Ker je šlo v konkretnem primeru za prodajo nepremičnine v stečajnem postopku, zemljiškoknjižno dovolilo nadomesti pravnomočen sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim stečajno sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. Do prenosa lastninske pravice na kupca v smislu določila 6. člena prodajne pogodbe z dne 18. 5. 2012 je imel razpolagalno pravico stečajni upravitelj.
PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085155
ZSReg člen 9, 9/2, 17, 17/1, 19, 36, 36/1. ZNP člen 37.
vpis zaznambe pravnomočne sodbe in sklepa – odločanje po uradni dolžnosti – postopek vpisa v sodni register –postopek s pritožbo
Z izpodbijanim sklepom je bila le realizirana vsebina prvostopenjske sodbe in sklepa. S sklepom je bilo ugodeno ugovoru zoper izdano začasno odredbo in zavrnjen predlog za njeno izdajo. S sodbo pa je bila ugotovljena ničnost sklepov skupščine subjekta vpisa.
Smiselno je sicer v razlogih izpodbijanega sklepa zapisano, da je izpodbijani sklep izdan v korist pritožniku in subjektu vpisa. Slednje razloge je mogoče razumeti tako, da pritožba, s katero pritožnik ne more zase doseči koristi in si s sodno odločbo izboljšati svoj pravni položaj, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi pritožnik pojasnil, zakaj utegne biti njegov pravni interes s sodno odločbo prizadet. Le tako bi lahko registrsko sodišče na podlagi njegovih pojasnil pravilno presojalo, ali ima sploh položaj udeleženca v postopku (prvi odstavek 17. člena ZSReg).
Sodišče prve stopnje je kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin.