EKČP člen 8. ZZZDR člen 105, 105/3, 129. ZUJF člen 12.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – skupno starševstvo – koristi otroka – mnenje centra za socialno delo – sodni izvedenec – določitev stikov – določitev preživnine – višina preživnine – preživninske potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev – otroški dodatek – dodatek na veliko družino
Sodišče je ustrezno argumentiralo svojo odločitev, da se hčerke zaupajo v varstvo in vzgojo materi. Iz izpodbijane sodbe smiselno izhaja, da skupno starševstvo ne bi bilo v korist mladoletnih hčera. Podlago za sprejeto odločitev med drugim predstavlja tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo. V primeru nestrinjanja z mnenjem je imel pritožnik na razpolago vse možnosti, da mnenju konkretizirano oporeka in predlaga postavitev izvedenca. Tega se pritožnik ni poslužil, zato je sodišče, ki je mnenju strokovnega organa sledilo, ravnalo pravilno.
OZ člen 132, 168, 168/1, 168/3. ZGD-1 člen 71 – 75. ZOdvT tarifna številka 3100.
nezmožnost za delo – zaposlitev nadomestnega delavca – samozaposlena oseba – navadna škoda – izgubljeni dobiček – nagrada za postopek
Tožnik ima status samozaposlene osebe in pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je njegov pravni položaj primerljiv s položajem samostojnega podjetnika v slovenskem prostoru (določbe 71. do 75. člena Zakona o gospodarskih družbah).
Samozaposlena oseba si ne izplačuje plače, njena plača je dobiček. S prisluženim denarjem lahko kadarkoli razpolaga. S tem, ko je tožnik del zaslužka potrošil za plačilo nadomestnega delavca, mu je nedvomno nastala škoda in to navadna škoda, saj se mu je zaslužek (osebno premoženje) zmanjšal za sporni znesek (132. člen Obligacijskega zakonika).
Nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081731
URS člen 54, 55. ZZZDR člen 132. ZPP člen 285.
svobodno odločanje o rojstvih otrok – pravice in dolžnosti staršev – znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – dvofaznost postopka pri znižanju preživnine – nosečnost in rojstvo otroka – materialno procesno vodstvo
Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno, kot to določa 55. člen Ustave RS. To pravico tožnice je treba v postopku znižanja preživnine upoštevati v povezavi s pravicami in dolžnostmi staršev iz 54. člen Ustave RS, ki imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že sedaj je torej mogoče napovedati, da zgolj rojstvo otroka po določitvi preživninske obveznosti tožnice, ne daje pravne podlage za določitev (znižane) simbolne preživnine v višini 10,00 EUR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086422
ZIZ člen 17, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 12, 236. OZ člen 82.
sodna poravnava – zapadlost terjatve – načelo formalne legalitete – izvršljivost sodne poravnave – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje – pomoč prava neuki stranki
Vprašanje izvršljivosti nedenarnega dela sodne poravnave bi bilo relevantno v postopku izvršbe nedenarne terjatve. Tožnik pa želi doseči izvršbo s sodno poravnavo dogovorjene denarne terjatve. To pa bo lahko dosegel, če bo izvršilnemu sodišču predložil dokaz o zapadlosti v sodni poravnavi dogovorjenega plačila (prvi odstavek 20. člena ZIZ). Kako se dokazuje zapadlost terjatve iz sodne poravnave, je predpisano v 20. členu ZIZ. Ker tožnik ne razpolaga z listinami, s katerimi se glede na drugi odstavek 20. člena ZIZ dokazuje zapadlost terjatve, mora to dokazati s sodbo, v kateri je ugotovljena zapadlost terjatve (tretji odstavek 20. člena ZIZ).
ZTLR člen 55. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 7, 108, 212, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
stvarna pravica na tuji stvari – služnostna pravica – priposestvovanje – priposestvovalna doba – trditveno in dokazno breme – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Drži sicer, da je število voženj, ki je potrebno za izkoriščanje gozdnih zemljišč, redkejše, kot število voženj za izrabo drugih kmetijskih zemljišč, vendar priposestvovalna doba ne more pričeti teči preden so se vožnje dejansko začele izvajati. Na tožeči stranki je dokazno breme, da so te potekale kontinuirano celotno priposestvovalno dobo, torej že pred letom 1995. Ker sodbe glede poteka dvajsetletnega dejanskega izvrševanja stvarne služnosti ni mogoče preizkusiti, saj o izvrševanju med letoma 1989, ki ga sodišče šteje kot odločilno za začetek teka priposestvovalne dobe, in letom 1995, ni podatkov, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je služnost mogoče priposestvovati le v obsegu dejanskega izvajanja in ne širše, zato mora sodišče ločeno ugotavljati morebitno priposestvovanje služnosti pešpoti od priposestvovanja služnosti z uporabo vseh vozil, namenjenih izvajanju gozdnih del.
Ustanoviteljico vrtca ni moč uvrstiti v krog oseb, ki so po zakonu lahko stranke v delovnem sporu. Tožnica in druga toženka nista v razmerju delavca in delodajalca, med njima niti ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče.
odjemalec toplotne energije - zavezanec za plačilo - podlaga za zaračuvanje dobave toplotne energije
Po določbi Splošnih pogojev in Tarifnega sistema za dobavo in odjem toplotne energije je odjemalec toplote lahko tudi skupina pravnih in fizičnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto. Ker je bilo ugotovljeno, da tožena stranka na skupno odjemno mesto ni priključena, predsem pa tudi nikoli ni bila priključena, ni odjemalec, in zato v aktih, na katere se tožeča stranka sklicuje, ni podlage za zaračunavanje dobave toplotne energije.
Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je treba v primeru umika predloga odločiti o stroških nepravdnega postopka ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086068
OZ člen 246, 741, 741/3, 741/4, 742, 742/1, 743, 746.
odgovornost bolnišnice – odgovornost za pacientove stvari – hramba – gostinska hramba – varovanje osebnih predmetov pacientov – protipravnost – skrbnost pri hrambi – razbremenitev odgovornosti – obseg škode – vzročna zveza – hospitalizacija – sef – odtujitev bančne kartice – nepooblaščen dvig denarnih sredstev – dokazno breme
Za stvari, ki jih pacient izroči v hrambo bolnišnici, velja četrti odstavek 741. člena OZ, po katerem bolnišnica dolguje popolno odškodnino; enako velja, če je škoda nastala po krivdi bolnišnice ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. Prva toženka bi torej morala dokazati, da je pri prevzemu, hrambi in izročitvi tožnikovih stvari ravnala dovolj skrbno, da škoda ne bi mogla nastati. Odškodninske odgovornosti bi se lahko razbremenila le, če bi dokazala, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki jih ni mogla preprečiti, jih odpraviti ali se jim izogniti. Doslej prepričljivih trditev in dokazov o tem ni ponudila.
Dejstvo, da je dostop do sefa, v katerem je prva toženka hranila tožnikove stvari, vključno z njegovimi bančnimi karticami, imelo kar trinajst oseb, vzbuja resne pomisleke o tem, da je prva toženka zadostila zahtevani skrbnosti pri hrambi pacientovih stvari. Kako je nadzorovala dostop do sefa, ni pojasnila. Za povrh ni poskrbela niti za natančen popis pacientovih stvari, predvsem dokumentov, ki jih je prevzela v hrambo.
Tudi če bi se izkazalo, da je tožnik morebiti prepozno priglasil, da je njegova bančna kartica izginila, pa bi po 743. členu OZ obdržal pravico do odškodnine, le da bi zaradi prevalitve dokaznega bremena moral sam dokazati, da je škoda nastala po krivdi prve toženke ali osebe, za katero ona odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0086913
OZ člen 5, 15, 58. SZ-1 člen 84, 84/4.
najemna pogodba – oblika najemne pogodbe – pisnost – teorija o realizaciji – realizacija ustno sklenjene najemne pogodbe – lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – prodaja nepremičnine v stečajnem postopku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – razpolagalna sposobnost – načelo vestnosti in poštenja
Prenos lastninske pravice na nepremičnini začne učinkovati, ko prenositelj lastninske pravice izstavi in izroči pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo. Ker je šlo v konkretnem primeru za prodajo nepremičnine v stečajnem postopku, zemljiškoknjižno dovolilo nadomesti pravnomočen sklep stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim stečajno sodišče ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. Do prenosa lastninske pravice na kupca v smislu določila 6. člena prodajne pogodbe z dne 18. 5. 2012 je imel razpolagalno pravico stečajni upravitelj.
PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085155
ZSReg člen 9, 9/2, 17, 17/1, 19, 36, 36/1. ZNP člen 37.
vpis zaznambe pravnomočne sodbe in sklepa – odločanje po uradni dolžnosti – postopek vpisa v sodni register –postopek s pritožbo
Z izpodbijanim sklepom je bila le realizirana vsebina prvostopenjske sodbe in sklepa. S sklepom je bilo ugodeno ugovoru zoper izdano začasno odredbo in zavrnjen predlog za njeno izdajo. S sodbo pa je bila ugotovljena ničnost sklepov skupščine subjekta vpisa.
Smiselno je sicer v razlogih izpodbijanega sklepa zapisano, da je izpodbijani sklep izdan v korist pritožniku in subjektu vpisa. Slednje razloge je mogoče razumeti tako, da pritožba, s katero pritožnik ne more zase doseči koristi in si s sodno odločbo izboljšati svoj pravni položaj, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi pritožnik pojasnil, zakaj utegne biti njegov pravni interes s sodno odločbo prizadet. Le tako bi lahko registrsko sodišče na podlagi njegovih pojasnil pravilno presojalo, ali ima sploh položaj udeleženca v postopku (prvi odstavek 17. člena ZSReg).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0077556
ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče – ugovor novega dolžnika – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – višina podedovanega premoženja – dokazna sredstva – denarna sredstva na računu – popis in cenitev podedovanega premoženja – enakovrednost dokaznih sredstev – pravica do izjave – kontradiktornost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dedič se svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. Pri tem mora v ugovoru zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. Dokazila, ki jih dolžniki lahko priložijo ugovoru so namreč lahko ne le listinska, temveč tudi druga primerna dokazila, s katerimi bi lahko izkazali dejansko višino podedovanega premoženja.
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov, ki so bili predlagani v zvezi z bistvenimi dejstvi in ki bi, če bi dolžnik z njimi uspel, lahko pomenili uspeh v postopku, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je bilo prvemu dolžniku, z nezakonito zavrnitvijo dokaznih predlogov, onemogočeno enakopravno obravnavanje pred sodiščem.
Če so predmet dedovanja le denarna sredstva na računu, ni predviden popis in cenitev podedovanega premoženja v zapuščinskem postopku oziroma cenitev v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
odvzem poslovne sposobnosti – blodnjava motnja – izvedensko mnenje – nagrada izvedenca
Sodišče je na naroku zaslišalo sodno izvedenko, ki je svoje psihiatrično mnenje še dodatno obrazložila in podala izčrpne razloge, h katerim pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Nobenega razloga tudi ni bilo, da sodišče kljub nasprotovanju nasprotne udeleženke, da sodna izvedenka ni opravila niti enega testiranja njenih nadnaravnih sposobnosti in ni dojela, da gre za izjemen primer, mnenja izvedenke ne bi upoštevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086031
ZPP člen 8, 14, 292, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 359, 451, 452, 453, 457, 457/3. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - bolniška odsotnost - nadomestilo plače - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekluzija - pogoj nekrivde - nedovoljen pritožbeni razlog - pravica do izjave - reformatio in peius - odškodninska odgovornost
V postopku v sporih majhne vrednosti se pravdni stranki ne moreta sklicevati na izpolnjenost pogoja nekrivde.
Pri izračunu prihodkov se upošteva samo cena za storitve, ki bi jo oškodovanec dosegel na trgu, brez davka na dodano vrednost, če je oškodovanec zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Trditveno breme za navedena dejstva je na oškodovancu.
Sodišče prve stopnje je kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin.
priposestvovanje – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti na javnem dobru – priposestvovanje stvari v občinski lasti – javno dobro
Dejstvo, da naj bi tožnik skupaj s svojimi pravnimi predniki za potrebe svoje nepremičnine več kot 100 let uporabljal sporno („služeče“) zemljišče za hojo in vožnjo, je brez pomena. Tožnik namreč ne zanika ugotovitve izpodbijane sodbe, da je bilo sporno zemljišče vse od nastavitve zemljiške knjige do leta 2013 javno dobro. Tožnik in njegovi pravni predniki so tako s hojo in vožnjo po sporni poti izvrševali pravico javnega prava. Čeprav je bila po vsebini podobna služnosti kot pravici zasebnega prava, opisana uporaba tujega zemljišča, kljub njeni dolgotrajnosti ni mogla privesti do priposestvovanja služnosti, saj se obe pravici izključujeta.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije – razveljavitev sklepa o obstoju izbrisnega razloga in začetku postopka, po uradni dolžnosti
Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na predlog predlagatelja iz 433. člena ZFPPIPP, v primeru, če ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni vložen, ne more po uradni dolžnosti razveljaviti izdanih sklepov o začetku postopka izbrisa in o obstoju izbrisnega razloga zato, ker je o predlogu istega predlagatelja iz enakih razlogov že predhodno odločilo in postopek za izbris po vloženem ugovoru ustavilo.
motenje posesti - ponovno motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - izvršilni naslov - izdaja novega sklepa o izvršbi - nedopustnost vložitve nove tožbe o ponovnem motenju
Kadar tožena stranka (dolžnik) ponovno moti posest, potem ko je bilo prejšnje posestno stanje že vzpostavljeno (bodisi prostovoljno bodisi v izvršilnem postopku) na način, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, lahko predlaga upnik v roku 30 dni, najkasneje pa v roku enega leta, na podlagi istega izvršilnega naslova izdajo novega sklepa o izvršbi. To izhaja iz dela sklepa sodišča o motenju posesti, s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče posegati v posest tožeče stranke s takimi ali podobnimi ravnanji. To pomeni, da tožeča stranka pred ponovnim motenjem nima možnosti izbire sodnega varstva. Ne more namreč uspešno vložiti nove tožbe ob vsakem ponovnem motenju, saj bi bilo ponovno razpravljanje o enakovrstnem motenju obravnavanje zadeve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno in glede katere že obstaja izvršilni naslov.
ZOPNI člen 17, 26, 26/2, 27, 27/3, 34, 34/1. ZPP člen 180, 318, 318/1, 338, 338/2.
zamudna sodba – odvzem premoženja nezakonitega izvora – popolnost tožbe – pravica do izjave – dokazno breme
V skladu z drugim odstavkom 26. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sta bila tožbi priložena tudi zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona in pisno poročilo o finančni preiskavi. Tožnica se je v svojih tožbenih navedbah smela sklicevati na vsebino navedenega poročila, ki je bilo skupaj z ostalimi prilogami tožencu vročeno hkrati s tožbo.