Dela nadzornika ne gre enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. Nadzornika sta izvajala nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da sta izvajala ukrep tajnega opazovanja.
Za pregled delno odprtega nebivalnega kontejnerja, stoječega na odprtem, neograjenem, velikem parkirišču ni potrebna odredba za hišno preiskavo. To velja še toliko bolj ob danem obdolženčevem soglasju za pregled.
motenjski spor – vzpostavitev prejšnjega stanja – postopek deložacije – izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitev nepremičnine – ravnanje izvršitelja – način izvršbe – rubež – oprava rubeža – protipravnost
Izvršitelj je dolžan opraviti neposredna dejanja izvršbe, ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Sodni izvršitelj po seznanitvi, da je sklep o izvršbi pravnomočen, in ob odsotnosti obvestila sodišča, da obstajajo zadržki za opravo rubeža, tožnikovih ugovorov ni smel upoštevati.
Odstranitev pritožnikovih stvari iz poslovnega prostora ne predstavlja nedopustnega ravnanja izvršilnega organa, četudi pritožnik ni bil dolžnik v izvršilnem postopku. Odstranitvena dejanja se namreč nanašajo tudi na osebe, ki niso dolžniki v izvršilnem postopku.
priposestvovanje – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti na javnem dobru – priposestvovanje stvari v občinski lasti – javno dobro
Dejstvo, da naj bi tožnik skupaj s svojimi pravnimi predniki za potrebe svoje nepremičnine več kot 100 let uporabljal sporno („služeče“) zemljišče za hojo in vožnjo, je brez pomena. Tožnik namreč ne zanika ugotovitve izpodbijane sodbe, da je bilo sporno zemljišče vse od nastavitve zemljiške knjige do leta 2013 javno dobro. Tožnik in njegovi pravni predniki so tako s hojo in vožnjo po sporni poti izvrševali pravico javnega prava. Čeprav je bila po vsebini podobna služnosti kot pravici zasebnega prava, opisana uporaba tujega zemljišča, kljub njeni dolgotrajnosti ni mogla privesti do priposestvovanja služnosti, saj se obe pravici izključujeta.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije – razveljavitev sklepa o obstoju izbrisnega razloga in začetku postopka, po uradni dolžnosti
Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče v postopku izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem na predlog predlagatelja iz 433. člena ZFPPIPP, v primeru, če ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni vložen, ne more po uradni dolžnosti razveljaviti izdanih sklepov o začetku postopka izbrisa in o obstoju izbrisnega razloga zato, ker je o predlogu istega predlagatelja iz enakih razlogov že predhodno odločilo in postopek za izbris po vloženem ugovoru ustavilo.
OZ člen 132, 168, 168/1, 168/3. ZGD-1 člen 71 – 75. ZOdvT tarifna številka 3100.
nezmožnost za delo – zaposlitev nadomestnega delavca – samozaposlena oseba – navadna škoda – izgubljeni dobiček – nagrada za postopek
Tožnik ima status samozaposlene osebe in pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je njegov pravni položaj primerljiv s položajem samostojnega podjetnika v slovenskem prostoru (določbe 71. do 75. člena Zakona o gospodarskih družbah).
Samozaposlena oseba si ne izplačuje plače, njena plača je dobiček. S prisluženim denarjem lahko kadarkoli razpolaga. S tem, ko je tožnik del zaslužka potrošil za plačilo nadomestnega delavca, mu je nedvomno nastala škoda in to navadna škoda, saj se mu je zaslužek (osebno premoženje) zmanjšal za sporni znesek (132. člen Obligacijskega zakonika).
Nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe.
odškodnina zaradi razlastitve – zamuda s plačilom – zakonske zamudne obresti
Splošno pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti nalaga predlagateljici dolžnost, da nasprotnemu udeležencu povrne škodo, ki mu je nastala s tem, ko je bila njegova nepremičnina razlaščena s pravnomočno in dokončno odločbo o razlastitvi. Od takrat dalje je predlagateljica v zamudi s plačilom odškodnine in je zato nasprotni udeleženec upravičen do zakonskih zamudnih obresti.
odjemalec toplotne energije - zavezanec za plačilo - podlaga za zaračuvanje dobave toplotne energije
Po določbi Splošnih pogojev in Tarifnega sistema za dobavo in odjem toplotne energije je odjemalec toplote lahko tudi skupina pravnih in fizičnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto. Ker je bilo ugotovljeno, da tožena stranka na skupno odjemno mesto ni priključena, predsem pa tudi nikoli ni bila priključena, ni odjemalec, in zato v aktih, na katere se tožeča stranka sklicuje, ni podlage za zaračunavanje dobave toplotne energije.
odvzem poslovne sposobnosti – blodnjava motnja – izvedensko mnenje – nagrada izvedenca
Sodišče je na naroku zaslišalo sodno izvedenko, ki je svoje psihiatrično mnenje še dodatno obrazložila in podala izčrpne razloge, h katerim pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Nobenega razloga tudi ni bilo, da sodišče kljub nasprotovanju nasprotne udeleženke, da sodna izvedenka ni opravila niti enega testiranja njenih nadnaravnih sposobnosti in ni dojela, da gre za izjemen primer, mnenja izvedenke ne bi upoštevalo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0077556
ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče – ugovor novega dolžnika – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – višina podedovanega premoženja – dokazna sredstva – denarna sredstva na računu – popis in cenitev podedovanega premoženja – enakovrednost dokaznih sredstev – pravica do izjave – kontradiktornost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dedič se svoje odgovornosti kot odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko razbremeni z ugovorom, da je njegova odgovornost omejena do višine podedovanega premoženja. Pri tem mora v ugovoru zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Pravica stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da predlaga dokaze ter se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, je eden izmed elementov pravice do izjave v postopku. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, tudi izvede. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. Dokazila, ki jih dolžniki lahko priložijo ugovoru so namreč lahko ne le listinska, temveč tudi druga primerna dokazila, s katerimi bi lahko izkazali dejansko višino podedovanega premoženja.
Z zavrnitvijo dokaznih predlogov, ki so bili predlagani v zvezi z bistvenimi dejstvi in ki bi, če bi dolžnik z njimi uspel, lahko pomenili uspeh v postopku, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj je bilo prvemu dolžniku, z nezakonito zavrnitvijo dokaznih predlogov, onemogočeno enakopravno obravnavanje pred sodiščem.
Če so predmet dedovanja le denarna sredstva na računu, ni predviden popis in cenitev podedovanega premoženja v zapuščinskem postopku oziroma cenitev v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
motenje posesti - ponovno motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - izvršilni naslov - izdaja novega sklepa o izvršbi - nedopustnost vložitve nove tožbe o ponovnem motenju
Kadar tožena stranka (dolžnik) ponovno moti posest, potem ko je bilo prejšnje posestno stanje že vzpostavljeno (bodisi prostovoljno bodisi v izvršilnem postopku) na način, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, lahko predlaga upnik v roku 30 dni, najkasneje pa v roku enega leta, na podlagi istega izvršilnega naslova izdajo novega sklepa o izvršbi. To izhaja iz dela sklepa sodišča o motenju posesti, s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče posegati v posest tožeče stranke s takimi ali podobnimi ravnanji. To pomeni, da tožeča stranka pred ponovnim motenjem nima možnosti izbire sodnega varstva. Ne more namreč uspešno vložiti nove tožbe ob vsakem ponovnem motenju, saj bi bilo ponovno razpravljanje o enakovrstnem motenju obravnavanje zadeve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno in glede katere že obstaja izvršilni naslov.
obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
Spor med dediči o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne, ima za posledico obligatorno prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo. Prvostopenjsko sodišče je res zapuščinski postopek dvakrat prekinilo, vendar za ugotavljanje drugih spornih dejstev. Oporočnima dedičema ni bilo omogočeno, da s tožbo uveljavljata svoja upravičenja, ki jih opirata na tezo, da premoženje, ki je bilo predmet sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanjem med zapustnikom in njima, ne spada v zapuščino in zato zapuščine ni ter posledično nista dolžna izplačati dednega deleža nujnemu dediču.
Ker je pridobitev zaposlitve za posameznika življenjskega pomena, je mogoče pričakovati, da kandidat pooblaščenemu zdravniku ne bo izdal vseh podrobnosti zdravstvenega stanja, še posebej, če bo laično ocenil, da so te za njegovo delovno zmožnost nerelevantne. Naloga pooblaščenega zdravnika medicine dela je, da s strani delavca pridobljene podatke objektivizira, pri čemer mora vpogledati tudi v zdravstveni karton, kot mu nalaga Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Za izdajo pozitivnega potrdila o sposobnosti za opravljeno delo zgolj na podlagi podatkov delavca brez vpogleda v ostalo zdravniško dokumentacijo je lahko zdravnik ob izpolnjenih drugih pogojih odškodninsko odgovoren.
Seznam terjatev, ki ga je dolžnik predložil s predlogom za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ne vsebuje podatkov, ki so navedeni v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP in jih tudi ne more, saj ob vložitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni znano, na kateri dan bo postopek poenostavljene prisilne poravnave začet, niti mu ni priložena izjava, navedena v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Zato navedeni seznam terjatev ne predstavlja posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZZavar člen 14, 120 – 124.
odškodninska odgovornost uprave - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - polje podjetniške presoje - trditveno in dokazno breme
Tožnik mora podati trditve, ki omogočajo zaključek o obstoju nedopustnega ravnanja in iz katerih so razvidni vsebina očitka in njegove posledice v taki meri, da lahko toženec dokazuje, da je bilo njegovo ravnanje v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Toženec mora zatrjevati in dokazati, da je ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo ali da je nekrivdno ni upošteval ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnal v okviru – praviloma širokega – polja podjetniške presoje, se pravi, da je smel razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe.
Navedeno predpostavlja, da je zbral vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenil prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upošteval razpoznana tveganja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086031
ZPP člen 8, 14, 292, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 359, 451, 452, 453, 457, 457/3. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - bolniška odsotnost - nadomestilo plače - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekluzija - pogoj nekrivde - nedovoljen pritožbeni razlog - pravica do izjave - reformatio in peius - odškodninska odgovornost
V postopku v sporih majhne vrednosti se pravdni stranki ne moreta sklicevati na izpolnjenost pogoja nekrivde.
Pri izračunu prihodkov se upošteva samo cena za storitve, ki bi jo oškodovanec dosegel na trgu, brez davka na dodano vrednost, če je oškodovanec zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Trditveno breme za navedena dejstva je na oškodovancu.
predlog za nadomestitev globe - naloge v splošno korist - zavrnitev predloga za nadomestitev globe - zdravstveni razlogi - zdravstvena nezmožnost za opravo nalog
Zdravstveno stanje storilca je sicer lahko razlog, da se storilčev predlog za nadomestitev globe zavrne. Vendar pa je pred sprejemom takšne odločitve CSD dolžan skrbno in natančno preveriti vse možnosti, da se najde ustrezna organizacija, v kateri lahko storilec glede na svoje zdravstvene zmožnosti opravi določene naloge v splošno korist, ta prizadevanja pa morajo biti razvidna iz spisovnega gradiva
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 400, 400/2, 400/8. ZIZ člen 102.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja zaradi izjemnih okoliščin – minimalna plača
Dejstvo, da dolžnici ostaja minimalna plača, s katero težko shaja, ker živi v najemniškem stanovanju in ima visoke stroške, ne more spremeniti odločitve sodišča. Višje sodišče razume težak položaj, v katerem se je dolžnica znašla zaradi nakopičenih obveznosti, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svoje plače, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan, kar končno izhaja iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki določa, da se pri omejitvi zasega stalnih denarnih prejemkom upoštevajo omejitve iz 102. člena ZIZ.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 270, 382, 382/1, 386, 386/1, 386/1-1. OZ člen 39, 39/2, 40, 86, 255. ZPP člen 77, 77/2, 101.
ničnost – izpodbojnost – zastopanje – prenos lastninske pravice – odplačnost razpolaganja – pravdna sposobnost – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – položaj in pristojnosti upravitelja – prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava
Pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, določena v ZFPPIPP, omogočajo odpravo negativnih posledic, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka na podlagi veljavnih pravnih dejanj stečajnega dolžnika. V tem primeru torej ne gre za pravna dejanja, katerih (glavni) namen je izigrati tretje, pač pa za veljavne pravne posle, ki so zaradi insolventnosti stečajnega dolžnika pripeljala do neenakega obravnavanja upnikov. V primeru ničnega pravnega posla na podlagi 39. oziroma 40. člena OZ pa gre za absolutno neučinkovit posel proti vsakomur, in sicer že od sklenitve dalje.
Obstoj upravičenja do zunajstečajnega in stečajnega izpodbijanja pravnih dejanj (255. člen in naslednji OZ ter 270. člen in naslednji ZFPPIPP) sam po sebi ne izključuje uveljavljanja ničnostnega zahtevka (86. člen OZ). To velja tudi obratno: upnik lahko izpodbija pravno dejanje (po OZ oziroma ZFPPIPP) in uveljavlja ničnost zahtevka. Uveljavljanje tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti in izpodbijanje pravnih dejanj sta si po vsebini različna, materialno pravno pa se ne izključujeta niti v osebnem stečaju (2. odstavek 270. člena ZFPPIPP zahteva zgolj prilagoditev zahtevka po začetku stečajnega postopka). Uveljavljanju obeh vrst zahtevkov ne nasprotuje niti procesno pravo; katerega bo uveljavljala, je stvar tožeče stranke. Pri istih življenjskih dogodkih zato lahko uveljavlja zahtevke na dveh različnih materialnopravnih temeljih. V takšni konkurenci zahtevkov (ki ni nedopustna) in ki oba vodita do iste pravne posledice (vračilo, kar je zavezanec prejel na temelju izpodbojnega / ničnega dejanja), pa zahtevkov ni mogoče kumulirati na način, kakršnega se je poslužila tožeča stranka v tem postopku (sočasno izpodbijanje po OZ in ZFPPIPP ter ugotovitev ničnosti).
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – sklep o dedovanju – pravnomočen sklep o dedovanju
Tako sodišče prve stopnje kot sodišče druge stopnje sta pritožnikom večkrat na razumljiv način pojasnili razloge, zaradi katerih niti pravnomočnega sklepa o dedovanju niti sklepa o zavrženju prepozne in nedovoljene pritožbe zoper tak sklep o dedovanju ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo. Za četrto ponovitev navedenega stališča v isti zadevi pritožniki nimajo pravno varovanega interesa. Sodišče zato tudi ni več dolžno obravnavati njihovih vlog, ki se po vsebini ne bodo bistveno razlikovale od že obravnavanih.
oškodovanec kot tožilec - pooblaščenec oškodovanca kot tožilca - pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec brez pooblastila - napoved pritožbe - nepopolna vloga
Odvetnik ni predložil pooblastila za zastopanje oškodovanke v kazenskem postopku, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo napoved pritožbe zavrglo kot nepopolno, saj je napoved pritožbe vložil kot oškodovankin pooblaščenec, vendar brez pooblastila, ki ga tudi po pozivu sodišča ni predložil.