USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081731
URS člen 54, 55. ZZZDR člen 132. ZPP člen 285.
svobodno odločanje o rojstvih otrok – pravice in dolžnosti staršev – znižanje preživnine – spremenjene okoliščine – dvofaznost postopka pri znižanju preživnine – nosečnost in rojstvo otroka – materialno procesno vodstvo
Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno, kot to določa 55. člen Ustave RS. To pravico tožnice je treba v postopku znižanja preživnine upoštevati v povezavi s pravicami in dolžnostmi staršev iz 54. člen Ustave RS, ki imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že sedaj je torej mogoče napovedati, da zgolj rojstvo otroka po določitvi preživninske obveznosti tožnice, ne daje pravne podlage za določitev (znižane) simbolne preživnine v višini 10,00 EUR.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0085988
OZ člen 131, 171, 179, 182, 965. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb člen 9, 11, 11/1, 11/3. ZPP člen 154.
krivdna odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – soprispevek – skrbnost oškodovanca – zlom petnice – prenos predmeta iz trgovine – padec pred trgovino – označba robu pločnika – zahteve v zvezi z dostopi – zahteve v zvezi s prehodi – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odbitna franšiza – način upoštevanja odbitne franšize – stroški pravdnega postopka
Od vsakega kupca se lahko pričakuje povprečna skrbnost in pazljivost pri gibanju v trgovini in pred njo (v obravnavnem primeru pred parkiriščem trgovine).
Pravilen način upoštevanja odbitne franšize, ko obstoji deljena odgovornost med toženo in tožečo stranko, je, da se od odmerjene odškodnine ob polnem temelju, najprej odšteje delež soprispevka tožeče stranke, nato pa znesek odbitne franšize.
OZ člen 132, 168, 168/1, 168/3. ZGD-1 člen 71 – 75. ZOdvT tarifna številka 3100.
nezmožnost za delo – zaposlitev nadomestnega delavca – samozaposlena oseba – navadna škoda – izgubljeni dobiček – nagrada za postopek
Tožnik ima status samozaposlene osebe in pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je njegov pravni položaj primerljiv s položajem samostojnega podjetnika v slovenskem prostoru (določbe 71. do 75. člena Zakona o gospodarskih družbah).
Samozaposlena oseba si ne izplačuje plače, njena plača je dobiček. S prisluženim denarjem lahko kadarkoli razpolaga. S tem, ko je tožnik del zaslužka potrošil za plačilo nadomestnega delavca, mu je nedvomno nastala škoda in to navadna škoda, saj se mu je zaslužek (osebno premoženje) zmanjšal za sporni znesek (132. člen Obligacijskega zakonika).
Nagrada za postopek nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe.
Seznam terjatev, ki ga je dolžnik predložil s predlogom za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ne vsebuje podatkov, ki so navedeni v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP in jih tudi ne more, saj ob vložitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave še ni znano, na kateri dan bo postopek poenostavljene prisilne poravnave začet, niti mu ni priložena izjava, navedena v četrtem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Zato navedeni seznam terjatev ne predstavlja posodobljenega seznama terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
odvzem poslovne sposobnosti – blodnjava motnja – izvedensko mnenje – nagrada izvedenca
Sodišče je na naroku zaslišalo sodno izvedenko, ki je svoje psihiatrično mnenje še dodatno obrazložila in podala izčrpne razloge, h katerim pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Nobenega razloga tudi ni bilo, da sodišče kljub nasprotovanju nasprotne udeleženke, da sodna izvedenka ni opravila niti enega testiranja njenih nadnaravnih sposobnosti in ni dojela, da gre za izjemen primer, mnenja izvedenke ne bi upoštevalo.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 129a/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 414.
dolžnost preživljanja – določitev preživnine – preživninske potrebe otroka – preživninska sposobnost – preživninske zmožnosti staršev – kredit – bivanje v hiši, ki je skupno premoženje – nova dejstva – odgovor na pritožbo – pomoč staršev
Ker tožnica ni vložila pritožbe, v odgovoru na pritožbo pa je izpodbijala zase neugodne dejanske ugotovitve iz sodbe, ji je pritožbeno sodišče priznalo pravico do izpodbijanja teh za tožnico neugodnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v postopku odločanja o utemeljenosti pritožbe.
Če je bila zmožnost preživljanja otrok že v času življenjske skupnosti zmanjšana, ker sta pravdni stranki odplačevali kredit, ki je bil porabljen za gradnjo hiše, ki je njuno skupno premoženje, da sta s tem zagotovili otrokom brezplačne bivalne pogoje v času življenjske skupnosti, enako pa otroci brezplačno bivajo v hiši tudi po razpadu življenjske skupnosti, je mesečno odplačilo kredita tudi po razpadu življenjske skupnosti potreben strošek, ki je v korist otrok, zato se upošteva pri ugotavljanju materialnih zmožnostih roditelja, ki kredit odplačuje.
Okoliščina, da tožnica in hčeri stanujejo v skupni hiši, je relevantna za vprašanje delitve skupnega premoženja in morebitne obligacijske terjatve, ne pa za določitev višine preživnine.
Denarna sredstva, ki jih je zagotavljala tožničina mati za preživljanje otrok, je treba upoštevati pri določitvi preživninske obveznosti za preteklo obdobje (oziroma za obdobje, ko je izkazano, da je prispevala k preživljanju otrok), za bodoče obdobje pa le, če bo dokazano, da bo to (ostal) stalen vir denarnih sredstev za preživljanje otrok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084995
OZ člen 9, 103, 112, 112/4, 239, 239/1, 282, 282/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 20a.
sporazum o delitvi skupnega premoženja – notarski zapis – izpolnitev obveznosti – materialno procesno vodstvo – kršitev pogodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi sporazuma ima tožnica torej drugačen zahtevek, od tega, ki ga uveljavlja, za katerega pa poleg tega že ima izvršilni naslov (sporazum). To je zaznalo tudi sodišče prve stopnje (pa na to ni v okviru materialnega procesnega vodstva opozorilo tožeče stranke, čeprav bi jo moralo), ko je obrazložilo, da je „... to tožbo šteti kot zahtevek za izpolnitev obveznosti, vendar ne na način, kot sta se pravdni stranki dogovorili s pogodbo, pač pa je tožnica zahtevek spremenila na ta način, da je toženec dolžan plačati kupnino za stanovanje njej.“ Kaj daje tožnici pravno podlago zahtevati “izpolnitev obveznosti, vendar ne na način, kot sta se pravdni stranki dogovorili s pogodbo“, torej drugače, kot je bilo dogovorjeno, sodišče prve stopnje ni obrazložilo, pritožbeno sodišče pa podlage za to ob dosedanjih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne najde.
ZOPNI člen 17, 26, 26/2, 27, 27/3, 34, 34/1. ZPP člen 180, 318, 318/1, 338, 338/2.
zamudna sodba – odvzem premoženja nezakonitega izvora – popolnost tožbe – pravica do izjave – dokazno breme
V skladu z drugim odstavkom 26. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sta bila tožbi priložena tudi zapisnik iz drugega odstavka 17.a člena tega zakona in pisno poročilo o finančni preiskavi. Tožnica se je v svojih tožbenih navedbah smela sklicevati na vsebino navedenega poročila, ki je bilo skupaj z ostalimi prilogami tožencu vročeno hkrati s tožbo.
določitev preživnine – nova dejstva – kredit – otroški dodatek – spremenjene okoliščine – pritožbena novota – enotna sodna praksa
Krediti, ki so bili pridobljeni v času zakonske zveze, so zmanjševali finančne sposobnosti pravdnih strank že v času skupnega življenja, zato je bil že takrat, iz tega razloga, obseg kritja življenjskih potreb otrok ustrezno zmanjšan.
Načeloma potrebe otrok tudi po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank ostajajo nespremenjene in jih ni moč spreminjati (zmanjševati) ter jih starša morata kriti, razen če je prišlo do opravičljivih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih starša več ne moreta kriti vseh preživninskih potreb otrok, kot v času življenjske skupnosti.
Iz navedenih razlogov otroškega dodatka ni mogoče šteti kot denarna sredstva, ki pripadajo tožnici, kot to zmotno trdi toženec v pritožbi. Otroški dodatek pa je namenjen zadovoljevanju tistih (dodatnih) potreb otroka, ki jih starša ne moreta kriti, zaradi omejenih finančnih zmožnosti.
Sodna praksa je enotna, da se nova dejstva in dokazi v postopkih v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko navajajo tudi v pritožbenem postopku.
izpolnitveni (paricijski) rok za izselitev iz stanovanja
ZIZ nima posebnih določb, v kakšnem roku se mora dolžnik iz nepremičnin, ki so bile prodane in izročene kupcu, izseliti. Določba drugega odstavka 313. člena ZPP, katerega določbe se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ), sicer določa 8-dnevni in 15-dnevni rok za izpolnitev denarne terjatve, medtem ko za nedenarno terjatev izrecno določa, da lahko sodišče določi daljši rok.
Sodišče prve stopnje je kljub (pravilnemu) stališču, da so tožnikova pričakovanja trajnejše zveze s toženko predstavljala odločilen nagib za izročitev daril (denarja) in da je nagib pri darilni pogodbi tako pomemben, da njegov odpad pomeni odpad pravne podlage, tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je za nekatera darila (sodišče prve stopnje ne pojasni za katera to velja), možna naturalna restitucija. Takšni razlogi so (ker sodišče ne pojasni, zakaj in za katera darila je možna naturalna restitucija) nejasni (kar onemogoča preizkus sodbe) in nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik toženki naklonil več daril oziroma denarnih sredstev in ji tako omogočil nabavo premičnin in nepremičnin.
nekokretiziran ugovor – priznano dejstvo – pogodba o ustanovitvi računa – pogodba o zlatem računu – nedovoljeno negativno stanje – kršitev pogodbene obveznosti – odstop od pogodbe
V primeru, če toženec poda pavšalen in nekonkretiziran ugovor, iz katerega ni možno razbrati, kateri bančni stroški iz izpisa prometa so prerekani, ter ugovora ne obrazloži niti po navedbah nasprotne stranke, kjer izrecno navaja, da je ugovor pavšalen in se zato ne more določno opredeliti do posameznega bančnega stroška, se dejstva, ki jih je navedla tožnica, štejejo za priznana, saj so bila zanikana pavšalno in brez navajanja razlogov.
Toženec je s Pogodbo o ustanovitvi računa in Pogodbo o zlatem računu zavezal zagotoviti redne prilive denarnih sredstev, vendar teh določil ni spoštoval ter je zato prišel v nedovoljeno negativno stanje. S tem je kršil pogodbene obveznosti, zato je tožeča stranka od pogodb odstopila.
Tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe mora vsebovati navedbo vseh predmetov, glede katerih tožnik zatrjuje, da je izvršba zaradi kakšne njegove pravice nedopustna. V nasprotju z načelom dispozitivnosti je, če sodišče dopolni tožnikov zahtevek z opisom teh predmetov.
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – sklep o dedovanju – pravnomočen sklep o dedovanju
Tako sodišče prve stopnje kot sodišče druge stopnje sta pritožnikom večkrat na razumljiv način pojasnili razloge, zaradi katerih niti pravnomočnega sklepa o dedovanju niti sklepa o zavrženju prepozne in nedovoljene pritožbe zoper tak sklep o dedovanju ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo. Za četrto ponovitev navedenega stališča v isti zadevi pritožniki nimajo pravno varovanega interesa. Sodišče zato tudi ni več dolžno obravnavati njihovih vlog, ki se po vsebini ne bodo bistveno razlikovale od že obravnavanih.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5-3, 22, 31. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2, 22, 22-5, 24, 24-1, 24-5, 35. ZPP člen 18, 18/3, 182, 182/3.
pristojnost slovenskega sodišča – paulijanska tožba – primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – umik tožbe po primarnem zahtevku
Pristojnosti za paulijansko tožbo, to je tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ni mogoče utemeljiti na 5. točki 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Čeprav je podan interes upnika v smislu bodoče izvršitve obligacije, cilj tega postopka ni sprejem odločitve, povezane z izvršitvijo sodne odločbe sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena, kot to določa navedena 5. točka 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012, zato Sodišče Evropske unije takšne tožbe tudi v kategorijo sporov pod 5. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 ne uvršča.
Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožnik. Smiselno enake učinke kot zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, po kateri mora sodišče obravnavati podredni zahtevek, ima tako tudi umik tožbe po primarnem zahtevku, pa tudi zavrženje tožbe po primarnem zahtevku, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0086005
ZZZDR člen 51, 59. ZNP člen 128. ZPP člen 236a, 238. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
premoženjska razmerja med zakonci – delitev skupnega premoženja – skupno premoženje zakoncev – premične stvari – deleži na skupnem premoženju – fizična delitev – civilna delitev – pisna izjava priče – stroški postopka – samostojna storitev – konferenca s stranko in pregled spisa
Delitev skupnega premoženja je predvidena tako, da se posamezna stvar iz skupnega premoženja dodeli posameznemu skupnemu lastniku. S svojo nezainteresiranostjo za nekatere od stvari, ki jih je ob odhodu pustila v toženčevi posesti, tožnica denarnega zahtevka, uveljavljanega s tožbo, ne more uspešno utemeljiti.
Odvetniška tarifa konference s stranko in pregleda spisovne dokumentacije, izvedenih v vezi s sestavo vloge ne opredeljuje kot samostojnih storitev. Obe storitvi sta zajeti v vrednosti vloge, zaradi katere je bila konferenca opravljena oz. so bile listine pregledane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084989
OZ člen 179, 299. ZOZP člen 20a.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zlom obeh gležnjev – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda zavarovalnice
Uporaba določila 20a. člena ZOZP, ki je lex specialis, pride v poštev zgolj v primerih nesporne odgovornosti in ocene škode; v vseh drugih primerih se uporabi 299. člen OZ za vprašanja zamude in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti, kot je pravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
ZNP člen 4, 4/1, 4/2, 37. ZGD-1 člen 50, 52, 52/2, 256, 274, 514, 515, 515/4. ZIZ člen 53, 239.
imenovanje prek sodišča – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – posebne določbe o postopku – vročanje predloga v nepravdnem postopku zaradi imenovanja članov nadzornega sveta
Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo predlogu in imenovalo člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, ki je družba z omejeno odgovornostjo (256. člen ZGD-1).
Tudi v postopku, kot je predmetni, sodišče mora dati udeležencem pravnega razmerja, ki se v tem postopku ureja, možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka, saj sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, če zakon tako določa (drugi odstavek 4. člena ZNP). Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.
Tudi ni utemeljeno primerjanje s postopkom zavarovanja terjatve z začasno odredbo. Tisti postopek je urejen drugače.