ZNP člen 4, 4/1, 4/2, 37. ZGD-1 člen 50, 52, 52/2, 256, 274, 514, 515, 515/4. ZIZ člen 53, 239.
imenovanje prek sodišča – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – posebne določbe o postopku – vročanje predloga v nepravdnem postopku zaradi imenovanja članov nadzornega sveta
Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo predlogu in imenovalo člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, ki je družba z omejeno odgovornostjo (256. člen ZGD-1).
Tudi v postopku, kot je predmetni, sodišče mora dati udeležencem pravnega razmerja, ki se v tem postopku ureja, možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka, saj sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, če zakon tako določa (drugi odstavek 4. člena ZNP). Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.
Tudi ni utemeljeno primerjanje s postopkom zavarovanja terjatve z začasno odredbo. Tisti postopek je urejen drugače.
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 400, 400/2, 400/8. ZIZ člen 102.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja zaradi izjemnih okoliščin – minimalna plača
Dejstvo, da dolžnici ostaja minimalna plača, s katero težko shaja, ker živi v najemniškem stanovanju in ima visoke stroške, ne more spremeniti odločitve sodišča. Višje sodišče razume težak položaj, v katerem se je dolžnica znašla zaradi nakopičenih obveznosti, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svoje plače, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan, kar končno izhaja iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki določa, da se pri omejitvi zasega stalnih denarnih prejemkom upoštevajo omejitve iz 102. člena ZIZ.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 270, 382, 382/1, 386, 386/1, 386/1-1. OZ člen 39, 39/2, 40, 86, 255. ZPP člen 77, 77/2, 101.
ničnost – izpodbojnost – zastopanje – prenos lastninske pravice – odplačnost razpolaganja – pravdna sposobnost – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – položaj in pristojnosti upravitelja – prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava
Pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, določena v ZFPPIPP, omogočajo odpravo negativnih posledic, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka na podlagi veljavnih pravnih dejanj stečajnega dolžnika. V tem primeru torej ne gre za pravna dejanja, katerih (glavni) namen je izigrati tretje, pač pa za veljavne pravne posle, ki so zaradi insolventnosti stečajnega dolžnika pripeljala do neenakega obravnavanja upnikov. V primeru ničnega pravnega posla na podlagi 39. oziroma 40. člena OZ pa gre za absolutno neučinkovit posel proti vsakomur, in sicer že od sklenitve dalje.
Obstoj upravičenja do zunajstečajnega in stečajnega izpodbijanja pravnih dejanj (255. člen in naslednji OZ ter 270. člen in naslednji ZFPPIPP) sam po sebi ne izključuje uveljavljanja ničnostnega zahtevka (86. člen OZ). To velja tudi obratno: upnik lahko izpodbija pravno dejanje (po OZ oziroma ZFPPIPP) in uveljavlja ničnost zahtevka. Uveljavljanje tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti in izpodbijanje pravnih dejanj sta si po vsebini različna, materialno pravno pa se ne izključujeta niti v osebnem stečaju (2. odstavek 270. člena ZFPPIPP zahteva zgolj prilagoditev zahtevka po začetku stečajnega postopka). Uveljavljanju obeh vrst zahtevkov ne nasprotuje niti procesno pravo; katerega bo uveljavljala, je stvar tožeče stranke. Pri istih življenjskih dogodkih zato lahko uveljavlja zahtevke na dveh različnih materialnopravnih temeljih. V takšni konkurenci zahtevkov (ki ni nedopustna) in ki oba vodita do iste pravne posledice (vračilo, kar je zavezanec prejel na temelju izpodbojnega / ničnega dejanja), pa zahtevkov ni mogoče kumulirati na način, kakršnega se je poslužila tožeča stranka v tem postopku (sočasno izpodbijanje po OZ in ZFPPIPP ter ugotovitev ničnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084989
OZ člen 179, 299. ZOZP člen 20a.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zlom obeh gležnjev – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda zavarovalnice
Uporaba določila 20a. člena ZOZP, ki je lex specialis, pride v poštev zgolj v primerih nesporne odgovornosti in ocene škode; v vseh drugih primerih se uporabi 299. člen OZ za vprašanja zamude in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti, kot je pravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
oprostilna sodba - pravni interes za vložitev pritožbe - napoved pritožbe zoper sodbo - odločba o stroških kazenskega postopka
Obdolženec ima pravni interes za pritožbo zoper oprostilno sodbo, in sicer zoper odločbo o stroških kazenskega postopka, na podlagi katere je sodišče nepravilno odločilo, da vsi stroški kazenskega postopka vključno s potrebnimi izdatki in nagrado njegovih zagovornikov bremenijo oškodovanko kot tožilko.
regresni zahtevek zavarovalnice - prometna nezgoda - voznik brez vozniškega dovoljenja - vednost zavarovanca, da voznik nima vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic
Toženkin oče je vozilo uporabljal že dalj časa, medtem ko toženka tega vozila ni nikoli uporabljala, prav tako pa ni bilo nobenih drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da oče nima vozniškega dovoljenja, zato toženka ni bila dolžna očeta posebej spraševati, ali ima vozniško dovoljenje. Toženka vožnje z obravnavanim vozilom očetu ni bila dolžna preprečiti in ni izgubila zavarovalnih pravic.
ZP-1 člen 144, 144/4. Odvetniška tarifa člen 6, 6/4, tarifna številka 37, 37/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
stroški in nagrada zagovornika - postopek o prekršku - pisni zagovor - kilometrina - nagrada za odsotnost iz pisarne v času potovanja
Ker je v predmetni zadevi zagrožena globa najmanj 1.200,00 EUR, kar pomeni največ do 5.000,00 EUR, pri vrednosti spornega predmeta po tar. št. 18 OT 2015 pa bi to pomenilo 10893 odvetniških točk, zagovornik utemeljeno navaja, da bi mu za zagovor obdolženega in sestavo pisnega zagovora pripadala nagrada v višini 400 točk, kar povečano za 50 % po tretji alineji 2. točke 37. tarifne številke OT 2015 znaša 600 točk in ne le 300 točk, kolikor jih je priznalo sodišče prve stopnje.
Zagovor obdolženega v pisni obliki z dne 21. 4. 2016 in pristop na narok 21. 4. 2016 je šteti kot enotno storitev, ker je na tem naroku obdolženec zgolj vložil pisni zagovor in je s tem dejansko bilo opravljeno samo eno dejanje, ker obdolženi niti ni odgovarjal na kakšna dodatna vprašanja na tem naroku.
Pri izračunu kilometrine je sodišče dolžno upoštevati razdaljo od sedeža zagovornikove pisarne do sedeža sodišča, kjer je bil opravljen narok, in ne morebiti kakšnih drugačnih podatkov, zlasti če v stroškovniku niso posebej obrazloženi. Zato so obširna pritožbena izvajanja o tem, kje ima zagovornik parkirano svoje vozilo v A. in kje parkira vozilo, ko prihaja na naroke na sodišče v C., nerelevatna.
Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je 6. 5. 2008 sprejel sklep glede razlage 4. odstavka 7. člena OT (2003), da odvetnik ni upravičen do nagrade za odsotnost iz pisarne v času potovanja, če porabi iz prostorov pisarne do sodne stavbe 5 do največ 10 minut peš hoje. Sicer pa se v skladu s sodno prakso nagrada za čas odsotnosti iz pisarne zaradi potovanja za stranko nad pol ure prizna le v primeru, če skupni čas potovanja v obe smeri presega 30 minut, zagovornik pa je v stroškovniku priglasil 20 minutno potovanje, ne da bi pri tem posebej opredelil, da gre za potovanje v eno smer.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023418
OZ člen 58, 312, 312/2. SZ-1 člen 84, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje obratovalnih stroškov in rezervnega sklada - ustni dogovor - pobot nasprotne terjatve
Toženka bi lahko svojo terjatev uveljavljala v pobot vse do trenutka, ko sta tožnici s tožbo zahtevali odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja.
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – sklep o dedovanju – pravnomočen sklep o dedovanju
Tako sodišče prve stopnje kot sodišče druge stopnje sta pritožnikom večkrat na razumljiv način pojasnili razloge, zaradi katerih niti pravnomočnega sklepa o dedovanju niti sklepa o zavrženju prepozne in nedovoljene pritožbe zoper tak sklep o dedovanju ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo. Za četrto ponovitev navedenega stališča v isti zadevi pritožniki nimajo pravno varovanega interesa. Sodišče zato tudi ni več dolžno obravnavati njihovih vlog, ki se po vsebini ne bodo bistveno razlikovale od že obravnavanih.
Za neomajno dokazno oceno o tem, da je bila obravnavana prometna nesreča fingirana, ker sta jo obdolžena le uprizorila, pozneje pa obdolženi iz namerno povzročenega trčenja uveljavljali odškodnino, bi to glede na ugotovljene okoliščine primera vsekakor terjalo njihov predhodni dogovor o vseh relevantnih okoliščinah fingiranja prometne nesreče. Kot gre slediti sodišču prve stopnje, pa le-to ni razpolagalo z indici, kaj šele s trdnimi dokazi o povezavi med obdolženci kot sostorilci, ki naj bi zavestno sodelovali pri poskusu kaznivega dejanja goljufije na škodo zavarovalnice. Pri naklepnih kaznivih dejanjih se morata namreč zavest in volja sostorilca nanašati na celotno izvršitveno kaznivo dejanje, torej na prispevek sostorilca, skupaj s prispevki vseh drugih sostorilcev.
ZZK-1 člen 45, 45/4, 45/5.. ZGD-1 člen 667, 667/1, 667/2, 671, 671/2.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika - prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je pojavna oblika materialnopravnega statusnega preoblikovanja, in sicer pojavna oblika delitve.
OZ člen 369, 369/3, 381, 1034. SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3.
obratovalni stroški večstanovanjske stavbe - dobava toplotne energije - dobave in storitve za skupne dele stavbe - možnost individualnega odjema in obračuna dobav in storitev za posamezni del - skupno odjemno mesto - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - zastaranje terjatve - tek zastaralnega roka - plačilo procesnih obresti - upravičenje odvetnika do potnih stroškov za potovanje izven območja razpravljajočega sodišča
Dejstvo, da je priključna moč za celoten objekt vseskozi enaka, ne pomeni, da je možen individualen odjem. Celotna stavba ima namreč skupno odjemno mesto, na katerem se odčita poraba toplotne energije, ki predstavlja skupno (sicer deljivo) obveznost vseh odjemalcev v tej stavbi, zaradi česar individualen odjem toplotne energije ni mogoč.
S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi še ni končan izvršilni postopek v smislu določb ZIZ. Konec izvršilnega postopka namreč lahko pomeni le dokončno poplačilo upnikove terjatve, zavrženje ali zavrnitev predloga za izvršbo, ustavitev postopka po umiku predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe kot neuspešen konec postopka.
oškodovanec kot tožilec - pooblaščenec oškodovanca kot tožilca - pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec brez pooblastila - napoved pritožbe - nepopolna vloga
Odvetnik ni predložil pooblastila za zastopanje oškodovanke v kazenskem postopku, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo napoved pritožbe zavrglo kot nepopolno, saj je napoved pritožbe vložil kot oškodovankin pooblaščenec, vendar brez pooblastila, ki ga tudi po pozivu sodišča ni predložil.
OZ člen 468, 468/3, 639, 639/3. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – jamčevalni zahtevki – odprava napak na stroške prodajalca – refleksna škoda
Refleksna škoda je škoda, ki kupcu, zaradi napake stvari, nastane na drugih njegovih dobrinah. V obravnavanem primeru ne gre za takšno škodo. Tožeča stranka zahteva povračilo škode, ki ji je nastala s tem, ko je na zahtevo končnega kupca na lastne stroške zamenjala frekvenčni regulator. Gre torej za situacijo, ko od tožene stranke (dobavitelja/podjemnika) dejansko zahteva povračilo stroškov, ki naj bi jih imela s tem, ko je sama odpravila njegovo napako.
Odprava napak na stroške prodajalca je mogoča tudi pri prodajni pogodbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072626
ZPIZ-1 člen 271, 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 190, 190a,193, 193/2. ZOZP člen 18. ZPP člen 328.
nadomestilo za invalidnost – regres plačanih nadomestil za invalidnost – ugotavljanje odškodnine – odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prometna nesreča – sprememba zakonodaje – pisna pomota
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 (glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-1) resda določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
postopek osebnega stečaja – fizična oseba kot stečajni dolžnik – odločanje o začetku stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – aktivna legitimacija – Republika Slovenija kot upnik – pristojnost – izvršilni naslov – zamuda roka za ugovor – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka
V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče podati ugovora po poteku roka. Republika Slovenija ni pojem, temveč je kot država pravna oseba, ki je nosilec pravic in obveznosti, s tem pa ima tudi sposobnost biti stranka v sodnem postopku. Dolžnik je fizična oseba, ki je tudi samostojni podjetnik, zato ni jasno, zakaj pritožnik meni, da zoper njega ne bi bilo dovoljeno voditi postopka osebnega stečaja. Prebivališče stečajnega dolžnika je v Ljubljani, tam je tudi njegov poslovni sedež. Zato je za odločanje v tem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je tudi izdalo izpodbijani sklep. Pritožnik se tudi moti, ko navaja, da je edini zakon o obdavčenju v Republiki Sloveniji Zakon o davku na dodano vrednost, saj imamo še druge davčne zakone, kot npr. o dohodnini, o davku od dohodka pravnih oseb. Predpis, ki ureja pobiranje davkov in tudi prispevkov, pa je Zakon o davčnem postopku, ki seznamu izvršilnih naslovov daje moč izvršilnega naslova.
Le v primeru, če je pod vprašajem identifikacija obdolženca kot storilca v postopku o prekršku in razumljivost obdolžilnega predloga glede konkretizacije dejanskega stana prekrška, ki se obdolžencu očita, mora prvo sodišče poslovati tako, da od predlagatelja zahteva dopolnitev oziroma popravo vloženega obdolžilnega predloga v zakonitem roku (15 dni).
sklep o zavarovanju - taksna obveznost - taksna oprostitev na podlagi zakona - vknjižba hipoteke
Taksna tarifa ZST-1 v točki c opombe 9.10 v okviru taksne tarife za zemljiškoknjižni postopek namreč določa, da se za vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi taksa ne plača. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da bi se v zvezi s taksno oprostitvijo vknjižba pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o zavarovanju obravnavala drugače, kot vknjižba pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe, za katerega taksna tarifa izrecno določa da je takse prost.
legitimacija za pritožbo - upnik - terjatev do stečajnega dolžnika
Pritožnik nima položaja upnika v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP, saj v roku za prijavo terjatev ni prijavil nobene terjatve do stečajnega dolžnika, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka.