DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0086005
ZZZDR člen 51, 59. ZNP člen 128. ZPP člen 236a, 238. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
premoženjska razmerja med zakonci – delitev skupnega premoženja – skupno premoženje zakoncev – premične stvari – deleži na skupnem premoženju – fizična delitev – civilna delitev – pisna izjava priče – stroški postopka – samostojna storitev – konferenca s stranko in pregled spisa
Delitev skupnega premoženja je predvidena tako, da se posamezna stvar iz skupnega premoženja dodeli posameznemu skupnemu lastniku. S svojo nezainteresiranostjo za nekatere od stvari, ki jih je ob odhodu pustila v toženčevi posesti, tožnica denarnega zahtevka, uveljavljanega s tožbo, ne more uspešno utemeljiti.
Odvetniška tarifa konference s stranko in pregleda spisovne dokumentacije, izvedenih v vezi s sestavo vloge ne opredeljuje kot samostojnih storitev. Obe storitvi sta zajeti v vrednosti vloge, zaradi katere je bila konferenca opravljena oz. so bile listine pregledane.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravic osebnosti - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - čast in dobro ime - duševne bolečine
Dogodek, zaradi katerega sta tožnici v preteklosti vzbudili zanimanje javnosti, ni takšne narave, ki bi mu bilo mogoče pripisati tudi njuno hotenje izpostaviti se v javnosti ali jima posledično naložiti kakršnokoli obvezo sprejeti interes javnosti za njuno življenje v zvezi z njim. Prvi tožnici in drugi tožnici zato ni mogoče šteti za relativno javni osebi.
ZZK-1 člen 45, 45/4, 45/5.. ZGD-1 člen 667, 667/1, 667/2, 671, 671/2.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika - prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je pojavna oblika materialnopravnega statusnega preoblikovanja, in sicer pojavna oblika delitve.
oprostilna sodba - pravni interes za vložitev pritožbe - napoved pritožbe zoper sodbo - odločba o stroških kazenskega postopka
Obdolženec ima pravni interes za pritožbo zoper oprostilno sodbo, in sicer zoper odločbo o stroških kazenskega postopka, na podlagi katere je sodišče nepravilno odločilo, da vsi stroški kazenskega postopka vključno s potrebnimi izdatki in nagrado njegovih zagovornikov bremenijo oškodovanko kot tožilko.
legitimacija za pritožbo - upnik - terjatev do stečajnega dolžnika
Pritožnik nima položaja upnika v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP, saj v roku za prijavo terjatev ni prijavil nobene terjatve do stečajnega dolžnika, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072626
ZPIZ-1 člen 271, 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 190, 190a,193, 193/2. ZOZP člen 18. ZPP člen 328.
nadomestilo za invalidnost – regres plačanih nadomestil za invalidnost – ugotavljanje odškodnine – odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prometna nesreča – sprememba zakonodaje – pisna pomota
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 (glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-1) resda določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
postopek osebnega stečaja – fizična oseba kot stečajni dolžnik – odločanje o začetku stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – aktivna legitimacija – Republika Slovenija kot upnik – pristojnost – izvršilni naslov – zamuda roka za ugovor – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka
V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče podati ugovora po poteku roka. Republika Slovenija ni pojem, temveč je kot država pravna oseba, ki je nosilec pravic in obveznosti, s tem pa ima tudi sposobnost biti stranka v sodnem postopku. Dolžnik je fizična oseba, ki je tudi samostojni podjetnik, zato ni jasno, zakaj pritožnik meni, da zoper njega ne bi bilo dovoljeno voditi postopka osebnega stečaja. Prebivališče stečajnega dolžnika je v Ljubljani, tam je tudi njegov poslovni sedež. Zato je za odločanje v tem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je tudi izdalo izpodbijani sklep. Pritožnik se tudi moti, ko navaja, da je edini zakon o obdavčenju v Republiki Sloveniji Zakon o davku na dodano vrednost, saj imamo še druge davčne zakone, kot npr. o dohodnini, o davku od dohodka pravnih oseb. Predpis, ki ureja pobiranje davkov in tudi prispevkov, pa je Zakon o davčnem postopku, ki seznamu izvršilnih naslovov daje moč izvršilnega naslova.
oškodovanec kot tožilec - pooblaščenec oškodovanca kot tožilca - pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec brez pooblastila - napoved pritožbe - nepopolna vloga
Odvetnik ni predložil pooblastila za zastopanje oškodovanke v kazenskem postopku, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo napoved pritožbe zavrglo kot nepopolno, saj je napoved pritožbe vložil kot oškodovankin pooblaščenec, vendar brez pooblastila, ki ga tudi po pozivu sodišča ni predložil.
OZ člen 468, 468/3, 639, 639/3. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – jamčevalni zahtevki – odprava napak na stroške prodajalca – refleksna škoda
Refleksna škoda je škoda, ki kupcu, zaradi napake stvari, nastane na drugih njegovih dobrinah. V obravnavanem primeru ne gre za takšno škodo. Tožeča stranka zahteva povračilo škode, ki ji je nastala s tem, ko je na zahtevo končnega kupca na lastne stroške zamenjala frekvenčni regulator. Gre torej za situacijo, ko od tožene stranke (dobavitelja/podjemnika) dejansko zahteva povračilo stroškov, ki naj bi jih imela s tem, ko je sama odpravila njegovo napako.
Odprava napak na stroške prodajalca je mogoča tudi pri prodajni pogodbi.
Le v primeru, če je pod vprašajem identifikacija obdolženca kot storilca v postopku o prekršku in razumljivost obdolžilnega predloga glede konkretizacije dejanskega stana prekrška, ki se obdolžencu očita, mora prvo sodišče poslovati tako, da od predlagatelja zahteva dopolnitev oziroma popravo vloženega obdolžilnega predloga v zakonitem roku (15 dni).
OZ člen 369, 369/3, 381, 1034. SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3.
obratovalni stroški večstanovanjske stavbe - dobava toplotne energije - dobave in storitve za skupne dele stavbe - možnost individualnega odjema in obračuna dobav in storitev za posamezni del - skupno odjemno mesto - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - zastaranje terjatve - tek zastaralnega roka - plačilo procesnih obresti - upravičenje odvetnika do potnih stroškov za potovanje izven območja razpravljajočega sodišča
Dejstvo, da je priključna moč za celoten objekt vseskozi enaka, ne pomeni, da je možen individualen odjem. Celotna stavba ima namreč skupno odjemno mesto, na katerem se odčita poraba toplotne energije, ki predstavlja skupno (sicer deljivo) obveznost vseh odjemalcev v tej stavbi, zaradi česar individualen odjem toplotne energije ni mogoč.
S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi še ni končan izvršilni postopek v smislu določb ZIZ. Konec izvršilnega postopka namreč lahko pomeni le dokončno poplačilo upnikove terjatve, zavrženje ali zavrnitev predloga za izvršbo, ustavitev postopka po umiku predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe kot neuspešen konec postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0084989
OZ člen 179, 299. ZOZP člen 20a.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – zlom obeh gležnjev – telesne bolečine – nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – zamuda zavarovalnice
Uporaba določila 20a. člena ZOZP, ki je lex specialis, pride v poštev zgolj v primerih nesporne odgovornosti in ocene škode; v vseh drugih primerih se uporabi 299. člen OZ za vprašanja zamude in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti, kot je pravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
ZNP člen 4, 4/1, 4/2, 37. ZGD-1 člen 50, 52, 52/2, 256, 274, 514, 515, 515/4. ZIZ člen 53, 239.
imenovanje prek sodišča – zadeve, o katerih sodišče odloča v nepravdnem postopku – posebne določbe o postopku – vročanje predloga v nepravdnem postopku zaradi imenovanja članov nadzornega sveta
Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo predlogu in imenovalo člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca, ki je družba z omejeno odgovornostjo (256. člen ZGD-1).
Tudi v postopku, kot je predmetni, sodišče mora dati udeležencem pravnega razmerja, ki se v tem postopku ureja, možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka, saj sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, če zakon tako določa (drugi odstavek 4. člena ZNP). Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati.
Tudi ni utemeljeno primerjanje s postopkom zavarovanja terjatve z začasno odredbo. Tisti postopek je urejen drugače.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023418
OZ člen 58, 312, 312/2. SZ-1 člen 84, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje obratovalnih stroškov in rezervnega sklada - ustni dogovor - pobot nasprotne terjatve
Toženka bi lahko svojo terjatev uveljavljala v pobot vse do trenutka, ko sta tožnici s tožbo zahtevali odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja.
prometna nezgoda - vožnja z motornim kolesom po prednostni cesti - odvzem prednosti - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - merodajnost izvedenskega mnenja iz prekrškovnega postopka v pravdi
Dolžno spoštovanje cestnoprometnih predpisov pri vožnji sicer tudi tožniku nalaga vožnjo vozila s takšno hitrostjo, da ga lahko ves čas obvladuje, in da lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na dane okoliščine lahko pričakuje1, vendar pa bi v zvezi s tem okoliščina, da obdolženi ni vozil motornega kolesa v okviru predpisane hitrosti, lahko utemeljevala razbremenitev odgovornosti zavarovanke toženke v celoti samo v primeru, v kolikor ta tožnika v trenutku vključevanja z neprednostne na prednostno cesto objektivno ne bi mogla zaznati oziroma ga ne bi imela v vidnem polju, kar pa je izvedenec cestnoprometne stroke, čigar izvedensko mnenje sta obe stranki povzeli, v celoti izključil.
pravna oseba – oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodnih taks – omejitev oprostitve do 44,00 EUR – ZST-1C
V četrtem odstavku 11. člena ZST-1 je izrecno omejena le dopustnost oprostitve plačila sodne takse samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravne osebe na primere, ko je predpisani znesek takse višji kot 44 EUR. Že jezikovna razlaga določbe ne dopušča širitve te omejitve na odlog ali obročno plačilo sodne takse, stališče pa utemeljuje tudi primerjava z ureditvijo, ki je veljala do novele ZST-1C. Prejšnja ureditev je omogočala delno oprostitev plačila sodnih taks navedenih oseb, z novelo pa je ureditev dopolnjena z določitvijo konkretne zneskovne omejitve, medtem ko je ureditev odloga ali obročnega plačila sodne takse v tem smislu ostala nespremenjena.
regresni zahtevek zavarovalnice - prometna nezgoda - voznik brez vozniškega dovoljenja - vednost zavarovanca, da voznik nima vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic
Toženkin oče je vozilo uporabljal že dalj časa, medtem ko toženka tega vozila ni nikoli uporabljala, prav tako pa ni bilo nobenih drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da oče nima vozniškega dovoljenja, zato toženka ni bila dolžna očeta posebej spraševati, ali ima vozniško dovoljenje. Toženka vožnje z obravnavanim vozilom očetu ni bila dolžna preprečiti in ni izgubila zavarovalnih pravic.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5-3, 22, 31. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2, 22, 22-5, 24, 24-1, 24-5, 35. ZPP člen 18, 18/3, 182, 182/3.
pristojnost slovenskega sodišča – paulijanska tožba – primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – umik tožbe po primarnem zahtevku
Pristojnosti za paulijansko tožbo, to je tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ni mogoče utemeljiti na 5. točki 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Čeprav je podan interes upnika v smislu bodoče izvršitve obligacije, cilj tega postopka ni sprejem odločitve, povezane z izvršitvijo sodne odločbe sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena, kot to določa navedena 5. točka 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012, zato Sodišče Evropske unije takšne tožbe tudi v kategorijo sporov pod 5. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 ne uvršča.
Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožnik. Smiselno enake učinke kot zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, po kateri mora sodišče obravnavati podredni zahtevek, ima tako tudi umik tožbe po primarnem zahtevku, pa tudi zavrženje tožbe po primarnem zahtevku, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni.