delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti
Sodišče ni pooblaščeno za presojo primernosti disciplinskega ukrepa. Če sodišče ugotovi, da disciplinski organi niso odločili na podlagi zakona, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta ali če je ukrep v očitnem nesorazmerju s kršitvijo delovnih obveznosti, lahko spremeni sklep. V takem primeru pa gre za uporabo prava.
razporeditev delavca na dela in naloge, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba zaradi nezmožnosti uspešnega opravljanja svojega dela
Nepravilna sestava strokovne komisije, zadolžene za ugotavljanje delavčeve zmožnosti uspešno opravljati svoja dela - ki ni predpisana niti sankcionirana v zakonu - se ne domneva. Tožnik mora obstoj tega dejstva zatrjevati in dokazati predno je bil redni postopek pred sodiščem končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odst. 422. čl. ZPP).
ZPod člen 60, 60/1. ZTPDR člen 10, 11, 84. ZDR (1990) člen 11, 12, 98. SKPG člen 29, 40. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 385, 385/1, 385/3.
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - začasna odstranitev delavca - prenehanje delovnega razmerja - nezakonitost sklepa o razrešitvi direktorja - razpis delovnega mesta direktorja - sodno varstvo - vsebina pogodbe o zaposlitvi direktorja
Če zakon ne zagotavlja vrnitev direktorja na prejšnje delovno mesto (reintegracija), temveč le varuje njegovo delovno razmerje, sodišče ugotovi nezakonitost sklepa o razrešitvi, torej ga ne more razveljaviti.
Legitimacija za izpodbijanje sklepa o imenovanju direktorja je odvisna od sodelovanja v razpisnem postopku.
Če je pogodba o zaposlitvi direktorja, sklenjena na podlagi 1. člena ZTPDR ter 11. in 12. člena ZDR, pomeni ta pogodba ne le ureditev pravic in obveznosti direktorja, temveč tudi nastanek (sklenitev) delovnega razmerja. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek, da se ugotovi, da pogodba o zaposlitvi še velja, istočasno pa je razveljavilo sklep o razrešitvi direktorja.
davčna osnova posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo
Dokler ne bo začela veljati drugačna zakonsko določena razvrstitev v vrste posebnih iger na srečo, je treba šteti kot zakonsko določbo, ki razvršča posebne igre na srečo v vrste, 38. člen ZIS.
davek od prometa izvoznih storitev - turistična taksa - turistična taksa kot prihodek, s katerim se financira javna poraba
Izvozne storitve so tiste storitve, ki so opravljene med osebami s sedežem v Republiki Sloveniji in osebami s sedežem v tujini, na podlagi pogodb v skladu s predpisi Republike Slovenije in mednarodnimi pogodbami. Dodatnega pogoja, da mora biti storitev opravljena v tujini, da jo je mogoče opredeliti kot izvozno storitev, zakon ne vsebuje.
Zneski, pobrani kot turistična taksa v višini, ki presega z zakonom določeno, ne izgubijo zaradi tega značaja prihodkov, s katerimi se financira javna poraba. Zato jih oseba, ki jih je pobrala, ne sme zadržati za sebe.
Nasprotna tožba je samostojna tožba, ki jo vloži toženec (v obravnavanem primeru je bil to vlagatelj revizije) zoper tožnika pri sodišču, ki obravnava tožnikovo tožbo zoper toženca. Za nasprotno tožbo veljajo vsa pravila, ki jih določa zakon za tožbo. Po teh pravilih pa mora tožnik iz nasprotne tožbe, če si želi zagotoviti pravico do revizije kot izrednega pravnega sredstva, že v nasprotni tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.
lokacijsko dovoljenje - dokaz o pravici razpolaganja za gradnjo
Pogodba o razdružitvi skupnega premoženja, čeprav podpisi strank na njej niso overovljeni, je dokaz o pravici razpolaganja za gradnjo, saj sta stranki tako pridobljeno premoženje prevzeli v posest, pravni prednik pa je s tako pridobljenim fizičnim delom premoženja razpolagal in je na tožnika in drugo pogodbeno stranko prenesel pravice, pridobljene s to pogodbo.
ZPOBIDV.ZOR člen 84, 277. ZPP (1977) člen 58. ZUKZ člen 54, 55.
devizne hranilne vloge občanov - prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnosti) - veljavnost za tujo banko - krajevna pristojnost - pristojnost za osebe, za katere ni splošne krajevne pristojnosti
Tožena stranka ni banka na ozemlju Republike Slovenije, zato se zanjo zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih hranilnih vlog ne uporablja.
Revizija neutemeljeno zatrjuje, da je v izpodbijani pravnomočni sodbi pri odmeri odškodnin iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja tožnikove življenjske sposobnosti in skaženosti, materialno pravo zmotno uporabljeno. V izpodbijani sodbi so upoštevana prav vsa pravnoodločilna dejstva, ki jih revizija omenja (tožnikova starost, obseg zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti, dejstvo, da so prizadeti vidni deli tožnikovega telesa itd.). Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je tožnikova splošna življenjska aktivnost zmanjšana za 5 %, da pa tožnik lahko kljub temu opravlja prav vsa tista dela, ki jih je opravljal pred škodnim dogodkom. Enako velja za odškodnino iz naslova prestanih duševnih bolečin zaradi skaženosti. Obseg tožnikove skaženosti je res precejšen, kar sta sodišči pri odmeri odškodnine upoštevali, upoštevano pa je tudi, da tožnikova skaženost moti, da so skaženi deli telesa vidni in da vse to vzbuja pri tožniku nelagodje ter občutek manjvrednosti in sramu.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Pri trčenju med tovornjakom in kolesom z motorjem je zaradi uporabe določila 178. člena ZOR (obojestranska krivda) bilo upoštevano, da je kolo z motorjem v podrejenem položaju v odnosu do tovornega vozila.
prenehanje stanovanjskega razmerja - kdaj stanovanjsko razmerje ne preneha - vojaško stanovanje
Dolžnost izselitve s strani JLA po 25.6.1991 dodeljenega stanovanja v primeru prenehanja rabe prejšnjega stanovanja nastopi šele tedaj, ko bo omogočena preselitev v prejšnje stanovanje, na katerem stanovanjska pravica ni mogla prenehati.
stanovanjska najemna razmerja - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku
Razmerja, ki temeljijo na najemni pogodbi po stanovanjskem zakonu so premoženjskopravna razmerja, za katera veljajo določbe, kot za ostala premoženjskopravna razmerja. Izjema o dovoljenosti revizije po 2. odst. 111.čl. ZNP za najemna razmerja po stanovanjskem zakonu ne velja.
Služnost je mogoče prepovedati ali jo ovirati, na aktivni strani pa se izvršuje ali ne izvršuje. Vsaka uporaba poti v okviru obsega obstoječe služnosti pa pomeni njeno izvrševanje.
Z odlokom OZN predpisano soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine za vsak poseg na območju ZN je soglasje iz 204. člena ZUP, saj gre za varovanje javne koristi.
krajevna pristojnost - delegacija pristojnosti - delegacija iz smotrnosti
Ni mogoče odločiti, da določeno sodišče ne bo reševalo sporov, ki spadajo v njegovo pristojnost zato, ker je odšel sodnik, ki je doslej reševal take zadeve. Težave, ki nastanejo s tem, je treba reševati na drug način. Z delegacijo pristojnosti po 68. čl. ZPP to ni mogoče.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - če je terjatev prenehala
V primeru, da je terjatev iskovina, upnik ni prišel k dolžniku po predmet obveznosti, ampak je predlagal izvršbo, ta ni nedovoljena, lahko pa je nepotrebna. To pa se lahko izrazi samo pri presoji potrebnosti izvršilnih stroškov.
Po določbah 107. člena zakona o dohodnini oziroma 114. člena prečiščenega besedila tega zakona (Ur. l. RS, št. 48/90 in 31/91, prečiščeno besedilo št. 14/92) izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko predlaga, da se davčni dolg zavaruje s knjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah. Iz tega izhaja, da ima tožena stranka diskrecijsko pravico, da lahko davčni dolg v celoti ali deloma odpiše osebi, ki jo je zadela takšna stiska, da bi izterjava davčnega dolga spravila v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Toda tudi v primeru odločanja po prostem preudarku mora organ predhodno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo ter v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov (4., 7. in 209. člen zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ne zadostuje pavšalno navajanje dejanskih in pravnih razlogov, zlasti ne v primeru negativne odločbe.
Vložena tožba zaradi lastništva zemljišča ni ovira za izdajo gradbenega dovoljenja. Zemljiškoknjižni izpisek z vpisano lastninsko pravico investitorja na zemljišču, na katerem namerava graditi, je dokaz o lastništvu, čeprav vsebuje zaznambo spora.