upravičenec do denacionalizacije - oseba, katere premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - grožnja izdaje upravne odločbe - organi postopka
Nima prav revizija, ko se zavzema za to, da bi morali biti podani za ugotovitev pravno relevantne grožnje elementi iz 60. člena ZOR, ki šteje strah za utemeljen, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali pa drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. V času sklenitve obravnavane pogodbe ZOR še ni veljal, vendar tudi takrat veljavnih pravil (paragrafa 870 in 871 ODZ) kot izključnih pogojev za veljavnost pogodbe ne gre uporabiti v denacionalizacijskih zadevah, ker 5. člen omogoča širšo podlago za presojo vprašanja grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnikov oblasti. Nujna je namreč širša analiza tega, kako je konkretno ravnanje omenjenih organov oziroma predstavnikov v kontekstu takratnih družbenih razmer vplivalo na voljo pogodbene stranke. Kajti, upoštevati je potrebno temeljni smoter ZDen, to pa je omogočiti popravo krivic, ki so bile povzročene z različnimi prisilnimi posegi državnih organov v zasebno premoženje.
pravica do povračila škode - vzročna zveza - odgovornost pravne osebe - delo sodnika - protipravnost - škoda povzročena s pravnomočno odločbo sodišča
Pravnomočnost odločbe sodišče ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu. Pri presoji o protipravnosti sodnikovega ravnanja, ki je lahko podlaga za odškodninsko obveznost, je potrebno izhajati iz narave sodnikovega dela. Zato pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - denacionalizacija kmetijskih zemljišč
Prepoved prodajanja, kupovanja ali zadolževanja kmetijskih zemljišč, gozdov in objektov, ki se nahajajo na kmetijskih posestvih (1. člen odloka o prepovedi prodajanja, kupovanja in zadolževanja kmetijskih zemljišč in gozdov, kmetijskih poslopij in objektov - Uradni list DFJ, št. 48/45), je šteti za zakonito prepoved v smislu tedaj še veljavne določbe 1. odstavka paragrafa 879 občnega državljanskega zakonika.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina zakonca - upoštevanje vzrokov za razvezo
Sodišče vzrokov za razvezo ne upošteva po uradni dolžnosti. Stranka, ki jih hoče uveljavljati, mora za to ponuditi ustrezne trditve in dokaze.
Ni pravno odločilna okoliščina, da sta pravdni stranki sklenili zakonsko zvezo, ko je bila toženka stara 44 let in so že tedaj obstajali razlogi, zaradi katerih sedaj zahteva preživnino. Prejšnje premoženjsko stanje je lahko upoštevno le tedaj, ko zakonska zveza traja le krajši čas in se premoženjske razmere v zakonski zvezi bistveno ne spremenijo. Za tak primer v tem sporu ne gre. Zakonska zveza je vendarle trajala več kot 15 let.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb
V postopku denacionalizacije poslovnih stavb je treba povečanje vrednosti objekta, ki je posledica novih investicij, praviloma obravnavati po 25. členu Zakona o denacionalizaciji. Pri tem se ne upoštevajo le tisti gradbeni posegi, glede katerih bi bilo na podlagi aktov urbanistične inšpekcije ali drugih pristojnih organov izkazano, da gre za nezakonito gradnjo, ki je podvržena odstranitvi.
odgovornost za drugega - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole za škodo, ki nastane pri igri otrok med rekreacijskim odmorom
Ocena, da je igra običajna, ne pomeni, da je povsem nenevarna. Gibanje v igri, še zlasti, če je kolektivna, je vedno povezano z določenim tveganjem nastanka škode. Šola, ki je tudi vzgojni zavod, takšnega tveganja ne more in ne sme povsem izključiti. Pretiran nadzor in prepovedi tudi tistih iger, ki nosijo minimalna tveganja, bi bilo v nasprotju s cilji pedagoškega procesa.
Igra, v kateri en otrok drsi po tleh, dva druga otroka pa ga držita za roke in vlečeta, je igra, ki sama po sebi ni nevarna. Tudi nenadna zaustavitev za "vlečenega" otroka praviloma ne predstavlja posebne nevarnosti. Otrok se nahaja blizu tal in praviloma tudi ob izpustu ujame ravnotežje. Če pa igra sama po sebi ni nevarna, pa tudi strožji nadzor s prepovedjo ni potreben. Prepoved bi bila pri takšni igri na mestu samo takrat, če bi otroci divjali po hodniku. Kaj takega pa v postopku ni bilo zatrjevano.
Ko gre za nevarno igro, za razsojo ni pomembno, ali se je škoda že kdaj prej zgodila ali ne. Če bi bila igra tako nevarna, da bi bila prepoved na mestu, se tožena stranka ne bi mogla ekskulpirati s trditvijo, da se kaj takega še ni zgodilo.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti - obseg odločanja
Po določilu I. odstavka 424. člena ZKP se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v svoji zahtevi. Zagovornik v svoji zahtevi sicer uveljavlja tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 10. točke I. odstavka 371. člena ZKP, vendar pa v razlogih (obrazložitvi) zahteve ni pojasnil, na kakšen način naj bi bil prekršen 385. člen ZKP, ki določa, da se, če je podana pritožba samo v korist obtoženca, sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - odpoved stanovanjskega razmerja - gradnja hiše
Za obstoj odpovednega razloga po 60. členu ZSR zadošča, da je imel imetnik stanovanjske pravice v času uveljavitve SZ razpoložljiva sredstva za dograditev hiše.
Prepovedni zahtevek bi bil lahko utemeljen le, če bi sodišče ugotovilo, da je toženec prekoračil obseg pravice, ki mu jo služnost daje. Predmet presoje na prvi in drugi stopnji je bil zato lahko le obseg te služnosti in ne morebitne bodoče potrebe tožnika. Morebitna sprememba služnosti namreč ne more nastati z enostransko določitvijo datuma, do katerega vožnje niso dovoljene.
Iz številnih določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izhaja, da morajo biti primarno vodilo pri odločanju o tem, kateri osebi se zaupa varstvo in vzgoja otroka v primeru, ko njegovi starši ne živijo skupaj, otrokove koristi.
dokazni postopek - dokazni predlogi - pravica do obrambe - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti
1) Zavrnitev dokaznega predloga zagovornika, ki je predlagal zaslišanje drugega izvedenca medicinske stroke zaradi ugotovitve, ali je imel obsojenec obrambne poškodbe, ne predstavlja kršitve obsojenčeve pravice do obrambe, ker je sodišče na podlagi izvedenskega mnenja, ki ga je podal dr. R.K. ugotovilo, da obsojenec ni imel obrambnih poškodb, zavrnitev dokaznega predloga obrambe pa je v razlogih sodbe tudi podobno obrazložilo.
2) Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se ne presoja ustreznosti kazni, izrečene v okviru predpisane kazni.
3) Navzočnost zagovornika in vrhovnega državnega tožilca na seji, na kateri vrhovno sodišče odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti ni predvidena, zaradi česar o tej seji nista bila obveščena.
revizija - dovoljenost revizije proti sklepu - spor majhne vrednosti
Ker gre za revizijo proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije, je ta dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta (3. odst. 400. čl. Zakona o pravdnem postopku).
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali, da je bilo glede na vloženo tožbo dne 20..1991 za pravico do revizije potrebno, da izpodbijani del pravnomočne sodbe presega znesek 8.000,00 SIT (2. odst. 382.čl. tedaj veljavnega ZPP v zvezi z zadnjo novelo ZPP, objavljeno v Ur.l. RS, št. 55/92).
pravna sredstva - pritožbeni razlogi - bistvene kršitve kazenskega postopka
Sodišče je v obrazložitvi sklepa navedlo povsem konkretne okoliščine, na podlagi katerih je ugotovilo, da je priporni razlog po 1. točki 2. odstavka 201. člena ZKP še vedno podan, zato ni podana v zahtevi uveljavljena kršitev kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
1) Pritrditi je potrebno obsojencu, da preiskovalni sodnik o naroku dne 4.10.1993, na katerem so bile zaslišane priče B.B., J.P., K.P. in E.B., ni obvestil zagovornika, čeprav je le-ta tako zahtevo podal. Po določilu IV. odstavka 168. člena ZKP/1976 je bilo potrebno (enako določa tudi sedaj veljavni zakon o kazenskem postopku v IV. odstavku 178. člena) v takem primeru obvestiti zagovornika o takih preiskovalnih dejanjih.
2) Pritrditi je potrebno obsojencu, da je bila sodba razglašena šele 30.5.1994, to je 5 dni po končani glavni obravnavi. Po določilu I. odstavka 352. člena ZKP/1976 je bila mogoča odložitev razglasitve sodbe za največ 3 dni. Enako določa tudi sedaj veljavni zakon o kazenskem postopku v I. odstavku 360. člena. Gre pa le za instrukcijski rok, njegova prekoračitev pa v obravnavani zadevi ni imela nobenih pravnih posledic, pri čemer ni odveč pripomniti, da se je tridnevni rok za razglasitev sodbe iztekel v soboto, dne 28.5.1994, sodba pa je bila razglašena prvi naslednji delavnik, to je v ponedeljek dne 30.5.1994.
Na podlagi določbe 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I, v nadaljevanju ZDRS) ima tožena stranka diskrecijsko pravico, da lahko osebi, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka tega člena, vlogo zavrne, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona - to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.
Tožniku je bilo odklonjeno državljanstvo Republike Slovenije iz razloga, ker bi njegov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za obrambo. Tožnik ne izpodbija odločilne dejanske ugotovitve, da je še vedno zaposlen v JA. Prav tako ni mogoče upoštevati pavšalnih tožnikovih ugovorov o nezakonitosti izpodbijane odločbe. Upoštevajoč tožnikovo poznavanje vojaških objektov v Republiki Sloveniji in opisano povezavo z armado tuje države, je tožena stranka utemeljeno ocenila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za obrambo. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba sprejeta tudi v mejah danega zakonskega pooblastila in v skladu z namenom takšnega pooblastila. Tako je materialno pravo pravilno uporabljeno.
Po določbi 1. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) sodišče odloči o sporu praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku. Po proučitvi tožbe in podatkov iz poslanih upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka pravilno presodila vse pritožbene ugovore in pravilno odločila. Ugovora, da bo objekt investitorjev še dodatno osenčil njuno hišo, tožnika nista uveljavljala v upravnem postopku (uveljavljala sta osenčenje vrta), sicer pa je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da gre za gradnjo stanovanjske hiše v takih odmikih od ostalih objektov in v taki legi, da ne more povzročiti bistvenega poslabšanja osončenja ostalih objektov. Iz podatkov poslanih upravnih spisov je tudi razvidno, da je že prvostopni organ dal tožnikoma možnost udeležbe tudi na ustni obravnavi z ogledom in da je presodil vse njune pismene ugovore, zato je tožena stranka pravilno ocenila, da njen ogled na terenu ni potreben in je zato tudi njeno sklicevanje na obrazložitvene razloge prvostopne odločbe v skladu z 245. členom zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Sklepi, izdani v izvršilnem postopku, so upravni akti, zoper katere je dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Zato je molk organa možen tudi v postopku nadaljevanja izvršbe.
imetniki in predmet lastninske pravice - solastnina - pravice solastnika - uporaba tuje stvari v svojo korist
Po 1. odstavku 14. člena ZTLR imajo solastniki pravico uporabljati solastno stvar v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, ne da bi s tem kršili pravice drug drugega. Medtem ko to načelo prihaja v celoti do izraza pri plodovih in stroških, pa je souporaba same stvari odvisna tudi od narave in namena te stvari. Še posebej to velja za stanovanja in stanovanjske hiše, kjer je souporaba solastnikov lahko odvisna tudi od števila stanovanjskih enot. Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz poglavja ZOR o neupravičeni pridobitvi. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja (npr. stanovanje oddaja v podnajem), ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja.
upravičenec do denacionalizacije - podržavljeno premoženje - akt o podržavljenju
Ker ni šlo za podržavljenje premoženja na podlagi pravnega posla, sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli pravilno stališče, da ni pogojev za denacionalizacijo po 5. čl. ZDen.
Rok 3 dni po prihodu v državo, ko mora tujec vložiti prošnjo za priznanje statusa begunca (37. člen zakona o tujcih), je prekluzivni rok in se zato ne more podaljševati.