ZLPP člen 48, 48a-4, 48a-6, 48c-4. 48c-6. ZSUP člen 266. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
delitev dobička na družbeni in zasebni del - ničnost odločbe SDK (izdane v revizijskem postopku z vidika njene izvršljivosti) - prekoračenje upravičenj, ki jih ima SDK v postopku revizije
Po 3. al. 4. tč. 48. a čl. ZLPP lahko ukrepa SDK v revizijskem postopku samo, če je ugotovila delitev dobička v nasprotju z omenjenim zakonskim določilom v podjetju, ki je predmet revizijskega pregleda.
Odločba, ki jo izda SDK v postopku revizije po ZLPP, je odločba, izdana v upravnem postopku. V sledečem sodnem postopku odloča zato sodišče o njeni zakonitosti tako, kot to določa zakon o upravnih sporih, vendar v postopku, ki ga določa ZPP.
Končni ukrep po 48. c čl. ZLPP je povečanje družbenega kapitala. Če je SDK uporabila vmesne ukrepe za dosego končnega cilja drugače kot to določa 48. c čl. ZLPP, to na zakonitost njene odločbe ne vpliva.
Če investitor z zemljiškoknjižnim izpiskom izkaže lastništvo zemljišča, na katerem je predvidena lokacija objekta, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da o lastništvu tega zemljišča teče spor pred sodiščem.
Ocena predloženega dokaza o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oz. priznanja, ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi katerega bi bilo mogoče upravni postopek ukiniti do zaključka sodnega postopka.
Za odpoved prebivanja tujcu je potrebno, da je izpolnjen pogoj iz uvodnega dela določbe 23. člena Zakona o tujcih in hkrati vsaj eden od razlogov, ki so navedeni v šestih alineah tega člena. Pri odločanju, ali bo upravni organ odpovedal prebivanje, pa nato še upošteva okoliščine iz 2. odstavka 25. člena navedenega zakona.
Po uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, določba 68. člena zakona o denacionalizaciji ne more biti pravni temelj za zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine se kot element odmere vzamejo okoliščine kot so intenzivnost bolečin in trajanje trpljenja, pri skaženosti pa mimo subjektivnih občutij oškodovanca tudi objektivne okolnosti kot so zunanji izgled in vrsta prizadetega organa ali dela telesa, stopnja skaženosti, spol in starost oškodovanca ter podobno (1. odstavek 200. člena ZOR). Poleg navedenega pa v okviru 2. odstavka 200. člena ZOR-a še namen, za katerega se odškodnina priznava, pri čemer je treba imeti pred očmi, da mora odškodnina ustrezati načelom, ki so skladna s pojmom pravičnosti in družbenimi vrednotami, vse glede na prizadete dobrine.
Če prostorsko ureditveni pogoji dovoljujejo le adaptacijo objektov, ne pa tudi nadzidave, je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja razčistiti vprašanje, ali gre pri nadvišanju obstoječega objekta za adaptacijo ali za nadzidavo.
revizija - obseg izpodbijanja v revizijskem postopku - revizija in obnova postopka
Tudi revizijsko sodišče mora pri odločanju upoštevati tisto dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo v času odločanja na prvi stopnji. Okolnosti, ki utegnejo predstavljati obnovitvene razloge, je možno uveljavljati le v izrednem pravnem postopku o obnovi, ne pa v reviziji.
Ni zakonito lokacijsko dovoljenje, če v izreku ne vsebuje podatkov iz lokacijske dokumentacije in pogojev iz soglasij, ki jih mora investitor pri gradnji izpolniti (57. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor) in če upravni organ v postopku ni dal prizadetim strankam možnosti, da se tega udeležijo in se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
Če prostorski ureditveni pogoji določajo, da morajo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 metre in da si za odmik, manjši od 4 metrov, mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel in da velja to tudi za gradnjo prizidkov in adaptacije objektov, potem to velja tudi za lokacijo in ureditev trgovine z živili v doslej pomožnem objektu - garaži. Sprememba namembnosti sedanjega pomožnega objekta v t.i. primarni objekt kaže na adaptacijo objekta.
ZD člen 32. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 20.
zaščitena kmetija - izločitev v korist potomcev - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izplačilo vrednosti izločenih del
Določilo 20. člena ZDKZ zgolj določa, da se izločenega deleža zapustnikovemu potomcu ne dodeli v naravi ampak mu mora vrednost deleža izplačati prevzemnik zaščitene kmetije. Vsa določila, ki so pomembna za ugotovitev temelja in višine izločitvenega zahtevka, pa vsebuje 1. odstavek 32. člena ZD, po katerem se izloči del, ki ustreza prispevku potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Drugi odstavek istega člena pa določa, da izločeni del ne spada v zapuščino. Vprašanja, ki zadevajo izločitveni zahtevek zapustnikovega potomca, so za rešitev zapuščinskega postopka predhodnega to je prejudicialnega pomena. To vprašanje lahko reši zapuščinsko sodišče samo, kadar med dediči niso sporna dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago izločitvenega zahtevka. Kadar pa so ta dejstva sporna, mora zapuščinsko sodišče napotiti dediča, ki izloča iz zapuščine svoj del, na pravdo (2. točka 1. odstavka 210. člena ZD). V pravdi se nato odloči o tem, ali je izločitveni zahtevek utemeljen in v kakšnem obsegu. Odločitev pravdnega sodišča o izločitvenem zahtevku predstavlja potrebno podlago zapuščinskemu sodišču za odločitev po 1. odstavku 20. člena ZDKZ, to je o tem, kakšen denarni znesek mora prevzemnik kmetije izplačati kot vrednost izločenega dela in v kakšnem roku.
Za kmetijstvo pristojni upravni organ, ki izda odločbo o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku, seznani komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. S tem, ko so dodeljena zemljišča po vročitvi komasacijske odločbe v naravi pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so na njih nastopili posest ter imajo proti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Prisilna izvršba po ZUP bi prišla v poštev, če bi bilo ovirano pokazanje (in prevzem v posest) zemljišča po komasacijski odločbi.
Izjema od splošnega določila iz člena 15/1 ZPD o davčni osnovi je za nove uvožene osebne avtomobile posebej opredeljena v šestem odstavku 16. člena ZPD: po tej določbi je ta osnova vrednost osebnih avtomobilov, ugotovljena po carinskih predpisih, v katero niso vštete carina in druge uvozne dajatve, ki se plačajo pri uvozu. V skladu s tem je tudi določilo tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski postopek
Čeprav sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve delovne obveznosti, pa te ne more spreminjati, če je dejanski stan storjene kršitve skladen z opisom kršitve o internem aktu oziroma, če sodišče ne ugotovi drugačnega dejanskega stanja. Sodišče pa tudi v primeru, če ugotovi elemente težje kršitve, od tiste za katero je bil delavec spoznan za odgovornega, ne more kršitve prekvalificirati v težjo.
revizija - rok za vložitev revizije - individualni delovni spor - premoženjskopravni spor
Revizija je bila zavržena, ker je bila vložena po preteku 30 dnevnega roka iz prvega odstavka 382. člena zakona o pravdnem postopku. 12 mesečni rok iz drugega odstavka 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih ne velja za denarne zahtevke.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - trajni presežek
Nižji sodišči sta ugotovili, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje, ker odpoved po 40. členu kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci še ni postala dokončna. Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo kot neutemeljeno, ker je toženec navajal, da je tožniku prenehalo delovno razmerje iz drugega razloga, kar ni bilo v skladu z odpovedjo in razlogi v njej.
revizija - dovoljenost revizije v odškodninskem sporu - postopek pred sodiščem združenega dela
V sporu zaradi povrnitve škode ni revizije po določbah ZDSS, če je zadeva postala pravnomočna pred 13.5.1994, ker je treba pri odločitvi upoštevati še določbe ZSZD.
Če delavcu delovno razmerje ni prenehalo zaradi stečaja ali redne likvidacije, ni bilo mogoče uporabiti določbe, ki ureja višino predčasne pokojnine v takih primerih, saj je spremenjeni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v četrtem odstavku 24.
člena mimo splošnih predpisov priznal izjemno možnost samo tistim delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja in redne likvidacije organizacije združenega dela ali zaradi stečaja nad obratovalnico samostojnega obrtnika, delavcev zaposlenih v drugih organizacijah pa ni zajel.
ZTPDR člen 23. ZDR (1990) člen 103. ZPP (1977) člen 144.
disciplinski postopek - vročanje - odklonitev sprejema
Vročanje v disciplinskem postopku se opravlja po določbah internega akta, če tega ni se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči (103. člen ZDR). Vročitev je pravilno opravljena, če se pisanje, katerega prevzem je naslovnik odklonil, v skladu z internim aktom nabije na oglasno desko, namesto pusti na delovnem mestu (144. člen ZPP).