Revizija se dopusti glede vprašanja ali se premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1. 1. 1993 v skladu z Uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja, podjetje pa ga je v postopku lastninskega preoblikovanja razkrilo Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo ter Deviznemu inšpektoratu, ne šteje kot družbeni kapital, ki z dnem uveljavitve ZZLPPO preide v last pravnega naslednika Slovenske razvojne družbe.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - zbornica - članarina
Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa obrtno-podjetniška zbornica, tožeča stranka pa od tožene stranke zahteva neplačano članarino za članstvo v zbornici, predmetni spor ni gospodarski spor.
Sodišče v Gorici je z odločbo (s sklepom o izvršbi; decreto ingiuntivo) opr. št. 297/2001 dolžniku (v tem postopku predlagatelju) naložilo, da upniku (v tem postopku nasprotnemu udeležencu) v 40-ih dneh od vročitve odločbe plača 152.711.250 lir s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in 1.919.600 lir stroškov postopka. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor (opposizione a decreto ingiuntivo) in v ugovornem postopku vložil tudi nasprotni zahtevek. O ugovoru predlagatelja (ne o pritožbi kot je zmotno zapisano v prevodu; točka a) izreka) in njegovem nasprotnem zahtevku (točka b) izreka) je isto sodišče, ki je odločilo že o predlogu za izvršbo, odločilo z odločbo opr. št. 537/09. Iz obrazloženega tako sledi, da je postopek, ki se je končal z odločbo opr. št. 537/09, izšel iz postopka, ki se je zaključil z odločbo opr. št. 297/2001.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je pogodbena določila pogodbe o finančnem leasingu razložilo na način, da je plačilo zadnjega leasing obroka zgolj pravica leasingojemalca in ne njegova obveznost, pravilno uporabilo materialno pravo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - povezave stranke v postopku s sodiščem - povezave pooblaščenca stranke v postopku s sodiščem
Okoliščine, ki kažejo na tesnejšo osebno prepletenost strank in njihovih pooblaščencev s sodiščem, ki je predlagalo delegacijo pristojnosti, obenem pa s samo vsebino spora, predstavljajo drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - obveznost predložitve listinskih dokazov
O krajevni nepristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi je dejansko prvič odločilo šele mariborsko sodišče. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka je ugovor krajevne nepristojnosti podala pravočasno, to je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga kasneje ponovila še v odgovoru na dopolnitev tožbe (in v pripravljalni vlogi). Okrožno sodišče v Mariboru glavne obravnave še ni razpisalo.
začasna odredba - prodajalna tobačnih izdelkov - prepoved prodaje - odložitvena začasna odredba - okrnitev ugleda - izgubljeni dobiček - neizkazana težko popravljiva škoda - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba – nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Trditve o začasno zmanjšanem obseg poslovanja na eni izmed pritožničinih lokacij ne zadosti zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode.
Neutemeljene so tudi pritožničine navedbe, da bo zaradi nemožnosti prodaje tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov občutila neugodne posledice v razmerju do poslovnih partnerjev, katerih storitve nudi potrošnikom v tem prodajnem mestu (npr. oglaševanje, pozicioniranje izdelkov,...), in da bo trpel njen ugled. Pritožnica niti s temi trditvami nastanka težko popravljive škode ni izkazala, saj so trditve preveč pavšalne in se v glavnem nanašajo na bodoča negotova dejstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec sodišča istega sodnega okrožja kot stranka v postopku - upravitelj - šofer - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je prvi nasprotni udeleženec zaposlen na okrožnem sodišču kot upravitelj sodnih zgradb in šofer (katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, obe sodišči pa se nahajata v isti zgradbi) ter svoje delo opravlja tudi za pristojno okrajno sodišče (kot šofer vozi zaposlene na službene poti), narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka
Predlagatelj vsebinsko ne utemelji, v čem naj bi bilo dosedanje delo pristojnega sodišča krivično in zakaj meni, da mu celotno Višje sodišče v Ljubljani ne bo moglo zagotoviti nepristranskega sojenja. Prav tako ne ponudi razlogov za sklep, da bi Višje sodišče v Mariboru lažje opravilo predmetni postopek. Očitek o dolgotrajnosti postopka ne utemeljuje prenosa pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugo višje sodišče, saj lahko tak prenos postopek celo podaljša, stranke pa imajo za primer varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na voljo posebna pravna sredstva (nadzorstveno pritožbo in rokovni predlog po ZVPSBNO).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042507
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - priposestvovanje - presoja sodišča - trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku - lastninska pravica v pričakovanju - razpolaganje z nepremičnino - sklenitev darilne pogodbe - začetek teka priposestvovalne dobe - nedobroverni posestnik
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko sodišče v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe presoja elemente priposestvovanja, ki so bili že presojani in ugotovljeni s pravnomočno sodbo,
- ali je sodišče v obravnavanem primeru samo postavilo trditveno podlago za stranke, ugotavljalo dejstva, ki jih stranke niso navedle, in poleg tega, nasprotni stranki ni dalo možnosti, da se o tako ugotovljenih dejstvih izreče, pri tem pa ni šlo za razpolaganje z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati,
- ali lahko imetnik lastninske pravice v pričakovanju na določeni nepremičnini sklene veljavno darilno pogodbo za to nepremičnino in ali takšna pogodba predstavlja veljavni pravni naslov za pričetek teka priposestvovalne dobe,
- ali se lahko pridobitelju, ki ima veljavno sklenjen perfektni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, je nemoten v svojem uživanju le-te in se zanese na konkretno obljubo, da bo za vknjižbo poskrbel odsvojitelj, očita nedobroverna posest.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti - učinkovanje odločbe - pripor - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost - tujina - neogibna potrebnost pripora
V obravnavani zadevi je sklep o razrešitvi zagovornika sodišče sprejelo dne 8. 7. 2020, tega dne ga je tudi odpravilo strankam, istega dne, še preden je bil o tem obveščen, pa je zagovornik priporočeno na pošti oddal, torej vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Glede na navedeno razrešitev zagovornika dne 8. 7. 2020 še ni imela eksternega učinka, torej učinka za stranke, ampak je, ko jo je sodišče odpravilo, zavezovala le sodišče. Zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti zato ni nedovoljena in jo je Vrhovno sodišče vsebinsko obravnavalo.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00036548
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5. ZInfP člen 10, 10/3. ZUP člen 224.
odložitvena začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - odločba informacijskega pooblaščenca - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - učinkovitost sodnega varstva - pravica do učinkovitega sodnega varstva - vzpostavitev prejšnjega stanja - zadržanje izvršitve do pravnomočnosti odločitve - zavrnitev pritožbe - izkazana težko popravljiva škoda
Stališče Vrhovnega sodišča je, da je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti, ter da se to dejstvo obravnava kot težko popravljivo škodo in tudi ne potrebuje obsežnejše utemeljitve.
Kot škoda je lahko razumljeno tudi stanje, povzročeno z vnaprejšnjim posredovanjem informacij, ki še ni presojeno kot zakonito, če bi njihovo razkritje pomenilo prikrajšanje tožnika na področju njegovega delovanja. Ker v primeru ugoditve tožbi vrnitev v prejšnje stanje glede razkritih informacij ni mogoča, je v tem pogledu tudi ugotovljeno prikrajšanje nepopravljivo, sodno varstvo pa zato brez pomena. Za utemeljitev pravno upoštevne škode v konkretnem primeru je zato zadoščala izkazanost povezave med vsebino podatkov in informacij, ki bodo predmet presoje v upravnem sporu, in njihovim pomenom za delovanje tožnice kot gospodarskega subjekta, ki s svojimi storitvami konkurira na trgu, kjer nastopa tudi pritožnica.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00036553
ZUS-1 člen 32, 32/2, 74, 74/1.
odložitvena začasna odredba - inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev in odstranitev gradnje - nastanek težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev pritožbe - neizkazana težko popravljiva škoda
Pritožnica s svojimi navedbami ni izkazala neposredne povezave med izpodbijano delno odločbo oziroma odstranitvijo objekta C in zatrjevano težko popravljivo škodo, ki naj bi bila posledica nemožnosti opravljanja poslovne dejavnosti v objektu A, kar pomeni, da v obravnavani zadevi ni izkazala nastanka težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se pri določanju zakonskih zamudnih obresti kot odškodnine, ki izvira iz dejanske razlastitve, upošteva tudi triletni zastaralni rok iz določbe prvega odstavka 347. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00038246
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 59. OZ člen 280, 417.
dopuščena revizija - tožba za nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve - prehod obveznosti na novega dolžnika - odstop terjatve (cesija)
Revizija se dopusti glede vprašanja o pravilnosti materialnopravnega stališča, da terjatev toženke do tožnika s plačilom A. A. družbi B., d. o. o., z dne 6. 1. 2010 ni mogla prenehati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - poslovno razmerje med stranko in sodiščem - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je pogodbeno razmerje med sodiščem in eno od pravdnih strank že večkrat prepoznalo kot tehten razlog za delegacijo pristojnosti1 in ob tokratnem odločanju ne vidi razloga, da bi od te svoje prakse odstopilo.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesna sposobnost - duševno stanje - znaki duševne bolezni - pravica do učinkovite obrambe - enakopravnost strank v postopku - človekovo dostojanstvo
Razpravno je sposoben le, če izpolnjuje vse zakonske pogoje za samostojno opravljanje procesnih dejanj (procesna sposobnost) ter, da je sposoben sodelovati v postopku. Obdolženec ne more biti stranka v postopku, če ni subjekt kazenskega materialnega prava. To pomeni, da mora biti sposoben racionalno skrbeti in zastopati svoje interese v postopku, oziroma, da je sposoben voditi svojo obrambo na razumljiv in razumen način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00036474
ZDZdr člen 74, 74/1.6. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mladoletna oseba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustna namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.