• Najdi
  • <<
  • <
  • 33
  • od 50
  • >
  • >>
  • 641.
    VSRS Sklep II DoR 164/2020
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VS00036749
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ODZ paragraf 1460, 1461, 1463, 1500.
    dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - ODZ - zakonitost posesti - pravična posest - poštena posest - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige

    Revizija se dopusti glede vprašanj:
    - ali je materialnopravno pravilna presoja, da tožnici ni bilo treba dokazati zakonitosti posesti in da je predpostavka dobre vere izkazana,
    - ali je procesno in materialnopravno pravilen zaključek o kupčevi nedobrovernosti.

  • 642.
    VSRS Sklep II DoR 284/2020
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VS00036482
    ZPP člen 367a, 367a/1.. ZD člen 129.
    dopuščena revizija - prejemnik socialne pomoči - omejitev dedovanja - stroški mesečne nege in oskrbe - pravica do povračila - odpoved pravici
    Predlogu se ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:

    - ali je pravilna razlaga nižjih sodišč, da je odločitev o odpovedi pravici do uveljavljanja povračila dane pomoči (prvi odstavek 129. člena ZD) v izključni domeni dajalca pomoči,

    - ali je ustavno skladna razlaga sodišča druge stopnje, da prvi odstavek 129. člena ZD Republiki Sloveniji/občini omogoča, da se odpove pravici do povračila te pomoči le v primeru, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci (prvi dedni red), ki so sami potrebni pomoči.
  • 643.
    VSRS Sklep II DoR 128/2020
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00036745
    ZPP člen 285, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - materialno procesno vodstvo - pobotni ugovor - odpravljiva nesklepčnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
  • 644.
    VSRS Sklep II DoR 124/2020
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00036468
    OZ člen 168. ZPP člen 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija - povrnitev materialne škode - izgubljeni dobiček - metoda izračuna
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna materialnopravna interpretacija določbe 168. člena OZ, da je mogoče izgubljeni dobiček izračunati le na podlagi obstoja preteklega dobička.
  • 645.
    VSRS Sklep II DoR 142/2020
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00036752
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6, 377. OZ člen 561, 561/3.
    predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - opredelitev pomena pravnih vprašanj - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlagatelj ni uspel izkazati, da bi postavljena vprašanja presegala interese strank v konkretni zadevi in bila širšega pomena za pravni red.
  • 646.
    VSRS Sklep I R 107/2020
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00040930
    ZPP člen 67.
    določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - ekonomičnost postopka - pravica do nepristranskega sojenja - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
    Odločitev o tem, ali bo ml. C. C. ostal nameščen v zavodu ali ne, bo vplivala na odločitev o skrbništvu in preživnini. Zahteva po ekonomičnosti postopka narekuje zaključek, da je primerno, da o vseh zadevah odloči isto sodišče.

    Dejstvo, da je ena od strank postopka zaposlena pri pristojnem sodišču in da je do pred kratkim svoje delo opravljala v isti stavbi kot oddelek sodišča, pristojen za odločanje, pri tem pa se je vsakodnevno srečevala z osebjem in sodniki tega oddelka ter z njimi spletla delovne in prijateljske vezi, kar poudarja pristojno sodišče samo, bi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh pravdnih strank.
  • 647.
    VSRS Sklep II DoR 233/2020, enako tudi VSRS Sklep II DoR 584/2020, VSRS Sklep II DoR 222/2021, VSRS Sklep II DoR 236/2021
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VS00036469
    ZZK-1 člen 120, 120/3. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č, 377. ZNP člen 42.
    dovoljenost revizije - zemljiškoknjižni postopek - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V skladu s tretjim odstavkom 120. člena ZZK-1 v zemljiškoknjižnem postopku revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče je zato tudi ne more dopustiti.
  • 648.
    VSRS Sklep II Ips 137/2019
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00036673
    ZPP člen 181. ZNP člen 112, 118. ZNP-1 člen 149, 155. ZVEtL-1 člen 17, 35. ZZK-1 člen 40
    solastna nepremičnina - tožba za ugotovitev lastninske pravice - ugotovitvena tožba - izključna lastnina - pravni interes za tožbo - pravna korist - obstoj pravne koristi - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - varstvo lastninske pravice - pravica do sodnega varstva - učinkovito pravno varstvo - dopuščena revizija

    Tožnica in toženci so v zemljiški knjigi vpisani kot solastniki nepremičnine: stavbišča s stanovanjsko stavbo, poslovno stavbo, dvoriščem in potjo. Tožnica uporablja prvo nadstropje in podstrešje stanovanjske stavbe, kar skupaj tvori zaokroženo bivanjsko enoto. Trdi, da je resnična izključna lastnica tega dela zgradbe. Stanovanje je namreč leta 1995 kupila od prve toženke. Predmet presoje Vrhovnega sodišča je bilo, ali pravo tožnici priznava pravni interes za tožbo, s katero naj se ugotovi obstoj njene izključne lastninske pravice na realnem delu nepremičnine (dejanskega stanovanja v navidezni solastnini).

    Odgovor Vrhovnega sodišča na dopuščeno pravno vprašanje je pritrdilen. Tožnica v obravnavani ugotovitveni pravdi lahko relativno učinkovito (skladno s 23. členom Ustave) stabilizira svoj stvarnopravni položaj. Ta postopek ji nudi, da se končata negotovost in spor o tem, da ji pripada izključna lastninska pravica na opredeljenem delu zgradbe ter da bo takšna tudi končna zemljiškoknjižna formalizacija njenega stvarnopravnega položaja, ko bodo nekoč v nejasni prihodnosti rešena vsa ostala odprta vprašanja med subjekti konkretne lastninske skupnosti, vprašanja, v razmerju do katerih je sporno lastniško vprašanje, ki je predmet te pravde, relativno samostojno.

  • 649.
    VSRS Sklep II Ips 93/2019
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00040790
    ZCes-1 člen 3, 39. URS člen 125. SPZ člen 217, 217/2.
    prepoved vznemirjanja lastninske pravice - priposestvovanje služnosti - neprava služnost - kategorizacija občinskih cest - sodna praksa Ustavnega sodišča - dopuščena revizija
    Ustavno sodišče je obravnavalo številne zadeve, v katerih so bili izpodbijani občinski predpisi o kategorizaciji javnih cest; v njih je sprejelo vsebinsko enake odločitve in stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila. Razvoj ustavnosodne prakse je prikazan v odločbi U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 in jo Vrhovno sodišče iz navedene odločbe v naslednji točki obrazložitve povzema.
  • 650.
    VSRS Sklep II DoR 191/2020
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VS00036724
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6, 377. OZ člen 561, 561/3.
    predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.
  • 651.
    VSRS Sklep II DoR 252/2020
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00039394
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2. SPZ člen 154. OZ člen 343.
    dopuščena revizija - hipoteka - zastaranje hipoteke - delno zastaranje - ugasnitev pravice - poplačilo hipotekarnega upnika
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali je lahko hipoteka delno zastarala oziroma ugasnila glede posameznih obrokov oziroma anuitet, ki so v plačilo zapadle več kot 10 let pred pretrganjem zastaranja, glede tistih, ki so zapadle kasneje, pa ne,

    - ali upnik lahko na podlagi 343. člena OZ zahteva poplačilo iz hipoteke, ki je (delno) ugasnila (tretji odstavek 154. člena SPZ), ni pa prenehala (prvi odstavek 154. člena SPZ).
  • 652.
    VSRS Sklep II DoR 205/2020
    24.7.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
    VS00038970
    ZPP člen 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje v prometu - pojem uporabe vozila - traktor - zavrnitev predloga
    Predlog ni utemeljen.
  • 653.
    VSRS Sodba I Ips 4621/2015
    23.7.2020
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00037675
    KZ-1 člen 76, 76/1.
    kršitev kazenskega zakona - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - napotitev oškodovanca na pravdo - obvezne sestavine sodbe - načelo subsidiarnosti - načelo oficialnosti
    Sodišče odvzame premoženjsko korist le pod določenimi pogoji, in sicer če oškodovanec ni znan, ali če ni prijavil svojega zahtevka, ali če sodišče premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu ni prisodilo, ali mu ga ni prisodilo v celoti, ali če premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, ni v celoti obsežena s premoženjskopravnim zahtevkom in ga presega (prvi odstavek 76. člena KZ-1).

    Odločitvi o napotitvi oškodovancev s premoženjskopravnimi zahtevki na pravdo in o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi sta logični posledici sprejetega priznanja kazenske odgovornosti ter ne predstavljata predmeta obtožbe, pač pa obvezni del kazenske obsodilne sodbe.
  • 654.
    VSRS Sodba I Ips 65611/2012
    23.7.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00038494
    ZKP člen 265, 265/2-1, 311, 311/3, 371, 371/1-3, 442, 442/1.
    pravica do obrambe - procesna sposobnost - presoja izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - zloraba procesnih pravic - pravica do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača - materialna izčrpanost pravnih sredstev - sojenje v nenavzočnosti
    Ustavno sodišče je razpravno sposobnost opredelilo kot skupek telesnih in duševnih značilnosti, ki morajo biti podane, da lahko obdolženi sodeluje v kazenskem postopku. To je tudi nujni pogoj, da lahko obdolženec v postopku nastopa v vlogi subjekta, ki je sposoben vsebinskega udejanjanja svojih pravic.

    Dokazovanje z novim izvedencem ni potrebno, ko sodišče pri presoji dveh izvedenskih mnenj sledi samo enemu od njiju, kadar zaključi, da sta izvid in mnenje enega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa. Še toliko bolj velja to v primeru, ko sta izvedenski mnenji skladni. Samo v primeru, če je zaradi ugotovljenih nasprotij med dvema izvedencema podan dvom v pravilnost obeh, je sodišče ugotovljena nasprotja dolžno odpraviti z odreditvijo tretjega izvedenca.

    Pogoju, da je bila obsojenka že zaslišana, je bilo zadoščeno že s tem, da ji je bila dana realna možnost, da se lahko zagovarja, pa se je, klub izrecnemu opozorilu sodišča, da bo štelo, da se zagovarja z molkom, odločila, da zagovora ne bo podala. Na tej podlagi se izkaže, da je zgrešeno tudi vložnikovo stališče, da bi moralo prvostopenjsko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 311. člena ZKP po preteku trimesečnega roka vsakič znova zaslišati obsojenko. Ta je bila namreč na vse glavne obravnave pravilno vabljena, pa se jih ni udeležila, sodišče ji je omogočilo sodelovanje v postopku, stvar njene odločitve pa je bila, da je ubrala drugo pot. Če bi obveljala vložnikova razlaga, bi to pomenilo, da bi lahko obdolženec, ki bi se iz pragmatičnih razlogov zatekel v absentizem in se izogibal pristopu na glavno obravnavo, v primerih, ko je med obravnavo preteklo več kot tri mesece, s svojo nenavzočnostjo praktično blokiral potek kazenskega postopka.
  • 655.
    VSRS Sodba XI Ips 31100/2020
    23.7.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00036783
    ZKP člen 117, 117/1, 117.a, 127, 202, 202/4.
    odreditev pripora - zavrženje pritožbe - dovoljenost zahteve - vročanje - vročanje po elektronski pošti - vročitev sklepa odvetniku - ugotavljanje časa vročitve - načini vročanja
    Negotovostim in zapletom pri vročanju se je mogoče izogniti le z vročanjem po zakonskih določbah ali pa na način, s katerim soglašajo vsi procesni udeleženci in pri katerem ni nobenega dvoma o tem, kdaj je začel teči rok za vložitev pravnega sredstva.
  • 656.
    VSRS Sklep I Up 49/2020
    22.7.2020
    UPRAVNI SPOR
    VS00036143
    ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/1, 36, 36/1, 36/1-4.
    izdaja uporabnega dovoljenja - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - ni pravnega interesa - zavrnitev pritožbe
    Izpodbijana odločba tožene stranke kot pritožbenega organa, s katero je odpravila sklep prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve za priznanje položaja stranskih udeležencev in jim tak položaj priznala, je samo odločitev procesne narave v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pritožnici v tem upravnem sporu, s katero navedeni postopek ni bil končan, zato ne more uživati samostojnega pravnega varstva v upravnem sporu.

    Ni sporno, da je bilo pritožnici (še pred vložitvijo tožbe) izdano uporabno dovoljenje za sporni objekt. S tem je dosegla izdajo odločbe o pravici oziroma pravni koristi, kar je bil njen cilj. Ne glede na to pa bi morala, vložiti tožbo po ZUS-1 zoper odločitev o glavni stvari, če je menila, da je s priznanjem položaja stranskih udeležencev v postopku izdaje uporabnega dovoljenja kakorkoli poseženo v njene pravice ali pravne koristi in če bi si s tem lahko izboljšala svoj pravni položaj.

    Pritožnica je pravni interes za samostojno tožbo zoper odločitev o priznanju položaja stranskih udeležencev utemeljevala z zatrjevanjem obstoja odškodninskega zahtevka zoper državo in ker naj bi zaradi nepravilnega razlogovanja v izpodbijani odločbi, ki, kot navaja, v pravni red vnaša nejasnost in pravno nevarnost, ostala brez pravnega varstva do tretjih. Ta zatrjevani interes pa je zgolj pritožničin dejanski in ne pravni interes.
  • 657.
    VSRS Sodba IV Ips 18/2020
    21.7.2020
    PREKRŠKI
    VS00036804
    ZPrCP člen 65, 65/4-8.. ZKP člen 427.
    pravilna uporaba materialnega prava - pravna kvalifikacija - globa za prekršek - dejansko opravljanje dejavnosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
    Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavanem primeru ključno materialnopravno relevantno dejstvo, ali je storilec v času, ko je storil očitana prekrška, opravljal dejavnost avtotaksi prevozov. Od tega dejstva je namreč odvisna pravilna uporaba materialnega prava in pravna opredelitev prekrškov, ki se storilcu očitajo. V 8. točki četrtega odstavka 65. člena ZPrCP je določeno, da sta ustavitev ali parkiranje med drugim prepovedana na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Za kršitev te določbe je v ZPrCP predvidena globa v višini 40 EUR. Če bi se izkazalo, da je storilec osebno vozilo parkiral na parkirnem prostoru, ki je namenjeno za parkiranje avtotaksi vozil, v času, ko ni opravljal avtotaksi dejavnosti, ga ne bi bilo mogoče spoznati za odgovornega storitve prekrška po 2. točki 23. člena Odloka, temveč bi bil lahko spoznan za odgovornega storitve prekrška po 8. točki četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. Storilcu prav tako ni mogoče očitati storitve prekrška po 1. točki 23. člena Odloka, ki ga stori voznik, ki nima nalepljene nalepke v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Odloka, če v času, ko je mestni radar zaznal očitana prekrška, ni opravljal avtotaksi dejavnosti.

    Vrhovno sodišče ugotavlja, da zatrjevane kršitve materialnega predpisa ni mogoče preizkusiti, ker je pri odločanju o njej nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
  • 658.
    VSRS Sodba IV Ips 19/2020
    21.7.2020
    PREKRŠKI
    VS00037427
    ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZCes-1 člen 32, 32/16-3.. ZCes-1C člen 32, 32/16-6.
    kršitev materialnega prava - uporaba milejšega predpisa - predpisana sankcija - izredni prevoz - časovna veljavnost predpisa
    Tudi če se konstitutivni znaki samega prekrška (prevoz deljivega tovora kot izredni prevoz) ne spremenijo, se pa spremeni razpon predpisanih glob za primer različnega odstopanja od s predpisi dovoljenega oziroma s prometnimi znaki omejenega izrednega prevoza, je v luči milejšega predpisa treba preveriti, ali gre za spremembo v korist storilca prekrška in to upoštevati v sodbi.
  • 659.
    VSRS Sodba IV Ips 9/2020
    21.7.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00038496
    URS člen 25, 29, 29-2.. ZP-1 člen 90, 90/4, 171.. ZOdv člen 2.a, 34.c, 34.d.
    pravica do zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika - tuj odvetnik - zastopanje po tuji odvetniški družbi - dovoljenost pravnih sredstev - pravica do pravnega sredstva
    Odvetnik iz druge države članice, ki ni vpisan v imenik odvetnikov, sme v skladu z določbo 34.d člena ZOdv v Republiki Sloveniji opravljati odvetniške storitve, ki sodijo v okvir odvetniškega poklica ob pogoju iz drugega odstavka 34.c člena ZOdv, to je, da mora sodelovati z odvetnikom, ki ima v Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“. Vpis v imenik odvetnikov zakon zahteva le v primeru, če želi odvetnik iz druge države članice Evropske unije v Republiki Sloveniji opravljati odvetniški poklic.
  • 660.
    VSRS Sodba IV Ips 14/2020
    21.7.2020
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS00037669
    ZP-1 člen 11a, 11a/2, 156, 156/1, 156/1-3.. URS člen 31.
    kršitev materialnih določb zakona - prepoved ponovnega sojenja v isti stvari - ne bis in idem - zavrženje kazenske ovadbe - umik predloga za pregon - razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji
    Načelo ne bis in idem ne more predstavljati ovire za kasnejši prekrškovni postopek, saj zavrženje kazenske ovadbe s strani državnega tožilca (ki ni bilo posledica uspešno zaključenega postopka poravnavanja ali odloženega pregona) ne predstavlja odločbe, ki bi imela učinek pravnomočno razsojene stvari in bi preprečevala ponovno obravnavanje storilca zaradi istega ravnanja v kaznovalnem (kazenskem ali prekrškovnem) postopku.

    Veljavna zakonodaja narekuje razlago, da zavrženje kazenske ovadbe zaradi oškodovančevega umika predloga za pregon ne more imeti pravno relevantnih posledic za pregon prekrška, ki se nanaša na zaščito druge pravne dobrine izven razpolagalne sfere oškodovanca.
  • <<
  • <
  • 33
  • od 50
  • >
  • >>