Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o višini prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na počitnicah.
Zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti bi toženka lahko odgovarjala le, če bi tožnici nastala škoda, ker bi se uresničilo katero izmed tveganj, na katera bi morala biti opozorjena, vendar ni bila. Očitek, da ji zdravnik ni pojasnil, da ima inverzni astigmatizem in jo seznanil z mestom dioptrije, bi bil torej lahko pomemben le ob hkratni ugotovitvi, da je do negativnih posledic zaradi s tem povezanega zapleta tudi v resnici prišlo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je (veljavno) nastala in je zakonito sklenjena sodna poravnava, ki ne izpolnjuje obličnostnih in drugih zakonskih pogojev iz določila člena 307 ZPP, zlasti glede katere ni izkazan podpis nobene izmed pravdnih strank na zapisniku o sklenitvi dogovora o sodni poravnavi.
Zadržanje zastaranja je zastoj v teku zastaralnega roka, do katerega pride zaradi ovir za vložitev tožbe. Ali so obstajali utemeljeni razlogi za zadržanje zastaranja, se vedno presoja za nazaj: ta presoja postane aktualna, ko upravičenec rok za vložitev tožbe zamudi, a bi bila ta v primeru zadržanja pravočasna. V naravi instituta zadržanja je njegova začasnost: traja le, dokler trajajo (v začetku odstavka primeroma navedene) ovire, nato zastaranje začne (prvikrat ali znova) teči.
S tezo, da pogrešanost sama po sebi ne pomeni subjektivne ovire za pravočasnost uveljavljanja terjatve se Vrhovno sodišče strinja, navkljub splošni opredelitvi pojma »uradno pogrešana oseba« in njegovim bistvenim opredelilnim elementom, kot so neobičajna odsotnost od doma, prekinitev socialnih in poslovnih kontaktov in podobno, in navkljub režimu, ki velja za pogrešane osebe: išče jih policija, so na seznamu pogrešanih oseb, za njimi se razpiše tiralica
zahteva za varstvo zakonitosti - izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - ničnost sporazuma - izigravanje upnikov - sodba na podlagi pripoznave - izdaja sodbe na podlagi pripoznave
Ali je podan sum, da pravdne stranke postopek zlorabljajo z namenom oškodovanja upnikov, je odvisno od okoliščin vsakega primera posebej. Pri iskanju odgovora na vprašanje o standardu (stopnji) suma, ki naj bo dosežen, da je potreben t.i. poizvedovalni postopek po zgoraj navedenih procesnih pravilih, je lahko v pomoč tudi primerjava v teži posledic med (1) primerom, ko je bil poizvedovalni postopek opuščen in je bilo upoštevano kogentnim predpisom ali morali nasprotno procesno razpolaganje – sodba bo obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter (2) primerom, ko je bil poizvedovalni postopek opravljen in sumi o zlorabi, ki niso bili nerazumni in hipotetični, niso bili potrjeni – sodba ne bo procesno napačna (le izdana bo nekoliko pozneje, toliko kot traja poizvedovalni postopek).
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - prometna nesreča - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnine - pravična odškodnina - dopuščena revizija
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu. Drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstvo, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Toženka s svojo revizijo izpodbija slednji kriterij - trdi namreč, da prisojena odškodnina po posameznih postavkah odstopa od primerljivih primerov v sodni praksi.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/1, 51/2, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
Vrhovno sodišče je v primerljivi zadevi II Ips 175/2004 odločalo, kakšna je sankcija v primeru, ko center za socialno delo ni odobril pravnega posla, kot to določa 111. člen ZZZDR. Zavzelo je stališče, da tak pravni posel ni ničen, ampak le izpodbojen. Poudarilo je, da je odločilno, da določba 111. člena ZZZDR varuje le koristi otroka in da tako sklenjen pravni posel ob kasneje podani privolitvi lahko postane veljaven (primerjaj 44. člen OZ). Poudarilo pa je tudi, da je pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali družbeni morali, nična le tedaj, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo. Opozorilo je, da je določba (takrat veljavnega) 103. člena ZOR (sedaj 86. člena OZ) oblikovana tako, da najprej odkazuje na milejšo sankcijo.
Popolnoma enaki razlogi utemeljujejo odločitev, da je tudi pravni posel, ki ga je sklenil eden od staršev v imenu otroka, moral pa bi ga skleniti kolizijski zastopnik, le izpodbojen. Po drugem odstavku 99. člena OZ pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe v vsakem primeru preneha s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena. V našem primeru je ta rok potekel 22. 10. 2015. Vendar lahko po 44. členu OZ poslovno sposobna oseba, ki je pogodbo sklenila, ko je bila poslovno omejeno sposobna, v treh mesecih po pridobitvi poslovne sposobnosti zahteva razveljavitev pogodbe. Če razveljavitve pogodbe ne zahteva, s svojo pasivnostjo pogodbo odobri. Pravilna je razlaga, da ima zaradi posebnega varstva poslovno nesposobne osebe, oseba to pravico ne glede na to, da so že potekli roki, ki so sicer določeni za izpodbijanje pogodbe (99. člen OZ). To določbo je treba zaradi varstva drugega toženca uporabiti tudi v tem primeru.
Pravilno je tako stališče, da je drugi toženec s tem, ko ni pravočasno vložil tožbe za razveljavitev Sporazuma, s svojo pasivnostjo pogodbo odobril. Posledično je pravilna odločitev obeh sodišč, da je sporazum z dne 22. 10. 2012 veljaven, drugi toženec pa pasivno legitimiran za plačilo prevzete obveznosti.
Zasebnosti glede podatkov, ki jih je sam izpostavil javnosti, pri tem pa dostop do njih uporabnikom ni bil omejen ali neviden, obsojenec ni mogel pričakovati. Tako tudi ne glede dinamičnega IP naslova, ki je bil viden uporabnikom, ki so od njega brez ovir datoteke prejemali in/ali mu jih delili.
Tehnična anonimnost IP naslovov tako utemeljuje upravičenost pričakovanja uporabnikov interneta, da bo njihova dejavnost na internetu zasebna. Tudi v obravnavani zadevi se je identiteta obsojenca iskala zaradi njegove aktivnosti na internetu (deljenja datotek, ki so vsebovale otroško pornografijo), pri čemer je IP številka omogočala identifikacijo uporabnika, vendar le s pomočjo telekomunikacijskega operaterja oziroma s pridobitvijo podatkov od njega.
Za ugotovitev, ali se je obsojenec v obravnavani zadevi zasebnosti odpovedal tudi glede podatka o njegovi identiteti je relevantno, ali je obsojenec te svoje osebne podatke v zvezi z obravnavano dejavnostjo na internetu kakorkoli razkril in bi torej policija do njih lahko prišla na podlagi pregleda javno dostopnih podatkov. Iz ugotovljenega dejanskega stanja kaj takšnega ne izhaja. Obsojenec je tako upravičeno pričakoval, da je njegova identiteta v zvezi z njegovo spletno dejavnostjo varovana. S tem ko je obsojenec javno izpostavil svojo spletno aktivnost in IP naslov, se ni odpovedal svoji zasebnosti glede razkritja svoje identitete.
Podatek o identifikaciji osebe, ki jo je policija iskala, je potrebno obravnavati kot neločljivo povezanega s prej obstoječo vsebino, ki razkriva podatke in je bila predmet zanimanja policije oziroma njene preiskave. Glede na takšno povezanost teh podatkov, je tudi ugotavljanje identitete uporabnika na podlagi teh podatkov varovana v okviru komunikacijske zasebnosti in ne le v okviru informacijske zasebnosti.
ZKP člen 371, 371/1-8, 514.. Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 3, 3/1.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - mednarodna pravna pomoč - zaslišanje oškodovanca kot priče - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine - nedovoljen dokaz - izločitev nedovoljenega dokaza
Zaslišanje je bilo opravljeno v skladu z mednarodno pogodbo na podlagi zaprosila za zaslišanje, zato ni mogoče pritrditi zagovorniku, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR
VS00034315
ZPP člen 19, 23. ZZ člen 36, 36/2, 42. ZDSS-1 člen 1, 5, 5/1, 5/1-č. ZJU člen 22, 65.
predstojnik - imenovanje - sklep o imenovanju - pravice neizbranega kandidata - tožba na razveljavitev - statut - stvarna pristojnost delovnega sodišča - individualni delovni spor - zavrnitev pritožbe
V skladu z 41. členom Statuta tožene stranke predstojnike imenuje in razrešuje generalni direktor UKC. Ker generalni direktor tožene stranke ni organ republike, občine ali mesta, bi torej bilo na podlagi 36. člena v zvezi z 42. členom ZZ za spor v zvezi z izbiro predstojnika kliničnega oddelka (če bi ta bil strokovni vodja, vendar ni) v vsakem primeru pristojno Delovno sodišče in ne Upravno sodišče.
V obravnavanem primeru gre za individualni delovni spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za odločanje o katerem je v skladu s č) točko prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno Delovno sodišče.
zavrnitev dokaznih predlogov - soočenje prič - nepotreben dokaz - zakonitost dokazov - policist kot priča - pritožbeni postopek - pritožba državnega tožilca - odločanje v okviru zahtevka - prekoračitev pritožbenega zahtevka tožilstva
Vložniki imajo prav, ko trdijo, da je sodišče druge stopnje prekršilo zakon, pri čemer kršitev opredeljujejo le vsebinsko, tako da je obsojenemu M. zvišalo določeni kazni za kaznivi dejanji pod točkama I/2 in I/3 prvostopenjske sodbe, pri tem pa prekoračilo predlog v pritožbi državne tožilke, ki je za vsako od teh dejanj predlagala zvišanje na leto in šest mesecev zapora, višje sodišče pa mu je za vsako dejanje določilo dve leti zapora. S takšno spremembo določenih in nato izrečene enotne zaporne kazni, ki presegajo predlog državne tožilke, je po stališču vložnikov v tem obsegu višje sodišče obsojenemu M. odvzelo pravico do pravnega sredstva. Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku zamejeno ne le z razlogi, ampak v okviru teh tudi s predlogom državnega tožilca in je zato vsaka za obsojenca neugodnejša odločitev preko tožilčevega predloga v nasprotju s pravili pritožbenega postopka. Vložniki imajo prav, da bi bil ta način obdolženec, ki sprejema argumentacijo in predlog iz tožilčeve pritožbe, in iz tega razloga v odgovoru ne predstavi nasprotnih argumentov, izigran, če bi pritožbeno sodišče, čeprav v okviru pritožbenega razloga, prekoračilo tožilčev predlog in na ta način v tem obsegu nedopustno v obdolženčevo škodo s sodbo presenečenja odločilo (praktično) po uradni dolžnosti.
kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nasilništvo - zalezovanje - omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin - osebna varnost - osebna integriteta - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem)
Navedbe v zakonskem tekstu, povzetem v abstraktnem delu opisa „ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih pravic“ (spravlja v podrejen položaj), pomenijo dovoljeno analogijo intra legem. Pri analogiji intra legem je potrebno presoditi, ali so konkretna ravnanja, ki so opisana v opisu dejanja, dovolj podobna tistim, ki so navedena v zakonskem tekstu, torej, ali gre za dejanja, ki predstavljajo posamezne izvršitvene oblike kaznivega dejanja nasilništva. Nasilno omejevanje enakih pravic mora pomeniti tudi nasilen poseg v varnost oškodovanca.
Ravnanje, opisano v prvi alineji v pravnomočni sodbi, predstavlja zalezovanje, to je ravnanje, ki je sestavni del kaznivega dejanja po členu 191. KZ-1 in je bilo kaznivo, še preden je bilo zalezovanje inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje, seveda v povezavi s spravljanjem drugega v podrejen položaj. Sodišče prve stopnje je zalezovanje obrazložilo v točki 13 sodbe, ter ga ocenilo kot eno od ravnanj, s katerim je bila oškodovanka spravljena v podrejen položaj, v točki 27 sodbe. Po navedenem je zalezovanje mogoče umestiti v nasilno omejevanje oškodovankinih enakih pravic, kot eno izmed ravnanj, ki je po svoji vsebini enako(vredno) tistim ravnanjem, ki so navedena v zakonskem tekstu in ki predstavljajo izvršitvene oblike kaznivega dejanja nasilništva.
ZKP člen 372, 372-5, 374, 374/1, 420, 420/2, 420/5.
formalno in materialno izčrpanje - materialno izčrpanje - vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje primernosti kazenske sankcije
Na kršitve iz prvega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (peti odstavek 420. člena ZKP). To pomeni, da mora biti pravno sredstvo izčrpano, ne le formalno, z vložitvijo pritožbe, temveč tudi materialno, vsebinsko. Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora zato kršitve, ki jih uveljavlja z zahtevo, po vsebini substancirano uveljavljati že v predhodnem postopku s pritožbo.
Z očitki, da sodišče ni pravilno upoštevalo olajševalnih in obteževalnih okoliščin vložnik ne uveljavlja vprašanja zakonitosti izrečene kazni, ampak vprašanje njene primernosti, to je, ali so bile ugotovljene okoliščine, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije in odmero kazni, pravilno upoštevane. Gre za razlog iz prvega odstavka 374. člena ZKP, s katerim se lahko izpodbija sodba sodišča prve stopnje v postopku s pritožbo. Presoja primernosti izrečene kazenske sankcije pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00035177
Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv člen 11. Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (2009) člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-2, 4, 4/1.
dopuščena revizija - odpadki - ukrep inšpektorja za okolje - odločba o ravnanju z odpadki - odstranitev odloženih odpadkov - reciklaža avtomobilskih gum - zavrnitev revizije
Iz stališč SEU je razvidno, da metoda obdelave ali način nadaljnje uporabe snovi nista odločilna glede tega, ali se ta opredeli kot odpadek ali ne, in da pojem odpadek ne izključuje snovi in predmetov, ki jih je mogoče gospodarsko ponovno uporabiti. Namen sistema nadzora in upravljanja, ki je določen z Direktivo, je namreč zajeti vse predmete in snovi, ki jih lastnik zavrže (ker jih ne more ali noče več uporabljati), čeprav imajo gospodarsko vrednosti oziroma so zbrani s komercialnim namenom recikliranja, predelave ali ponovne uporabe.
Izraz uporaba gume se lahko tolmači le na način, da je s tem mišljena uporaba za (osnovni) namen, za katerega je bila guma izdelana, torej za uporabo za osebne avtomobile, avtobuse, tovornjake in priklopna vozila, motorna kolesa, dvokolesa, kmetijska in gozdarska vozila ter stroje (to velja tako za nove kot za rabljene gume, ki jih imetnik uporablja za namen, za katerega so bile izdelane). Čim pa gume (npr. zaradi izrabljenosti, poškodbe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov) imetnik v ta namen ne more ali ne želi več uporabljati, se taka guma šteje za izrabljeno gumo in s tem odpadek. Posledično je treba s takimi gumami ravnati kot z odpadki.
ZUS-1 člen 25, 25/5, 28, 28/4, 39, 39/4, 82, 82/2. ZUP člen 222, 222/4.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - molk organa - tožba zaradi molka upravnih organov obeh stopenj - izdaja odločbe - ustavitev postopka - zavrnitev pritožbe - stroški postopka
Naknadni poziv prvostopenjskega organa z dne 24. 10. 2019 in tožničin odziv nanj z vlogo z dne 29. 10. 2019 ne vplivata na tek roka iz četrtega odstavka 28. člena ZUS-1 za odločitev o tožničini pritožbi zaradi molka organa.
Vsako dopolnjevanje vloge še ne pomeni, da ta ob vložitvi ni bila formalno popolna v smislu 66. in 67. člena ZUP.
V obravnavani zadevi je tako bistveno, da je tožnica pritožbo zaradi molka organa vložila po roku, predpisanem za odločitev drugostopenjskega organa o tožničini pritožbi zaradi molka organa, ki tudi na novo zahtevo ni izdal odločbe v nadaljnjih sedmih dneh in da je organ prve stopnje o tožničini vlogi odločil po izdaji odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - UPRAVNI SPOR
VS00035180
ZJU člen 75, 75/1, 76, 76/1, 147, 147/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 55, 55/8. Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (2008) člen 7.
predlog za dopustitev revizije - javni uslužbenec - uradniško delovno mesto - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v višji naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga tretjega odstavka 147. člena Zakona o javnih uslužbencih, osmega odstavka 55. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in 7. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive, po kateri je uradnika ob premestitvi na drugo delovno mesto znotraj istega ali nižjega tarifnega razreda, dopustno imenovati v višji naziv od izhodiščnega na tem delovnem mestu, če izpolnjuje pogoje za imenovanje v ta naziv.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Dvom v sposobnost nepristranskega odločanja je lahko podlaga za izločitev posameznega sodnika oziroma sodnikov po 6. točki 70. člena ZPP. Dokler ni speljan postopek za izločitev vseh sodnikov določenega sodišča, s konkretiziranimi očitki za vsakega posebej, pa v taki situaciji ni razloga za delegacijo pristojnosti iz tehtnih razlogov po 67. členu ZPP.
Ugibanja stranke z interesom, da bi bila lahko sodnica (le) prisotna na seji senata ter da bi se z drugimi sodniki lahko pogovarjala o strankah postopka ali predmetnem upravnem sporu in s tem povezano nakazovanje na možnost videza pristranskega sojenja drugih sodnikov oziroma na kršitev videza nepristranskosti pristojnega sodišča, so pavšalna. Res je, da se vsak odvetnik, ko preuči določeno zadevo, seznani s širokim naborom informacij o stranki, ki lahko, celo nezavedno, vplivajo na njegovo mnenje o njej. Njeno poznavanje strank spora in informacij v drugih zadevah, v katerih je sodelovala kot pooblaščenka, pa ne upravičuje posplošenega špekuliranja o možnosti, da bi kolegialni odnos med sodniki prerasel v vplivanje sodnice na odločanje (vsakršnega) senata, ki bo pristojen za odločitev v konkretni zadevi. Ta ugibanja namreč ne temeljijo na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi razumno utemeljeval dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00034303
URS člen 22. ZIN člen 3, 3/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/5, 5/7, 5/9, 19, 19/2. ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2, 75, 75/2, 85, 85/1, 85/1-1, 93, 93/1. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-4, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-3, 251, 251/3.
dopuščena revizija - inšpekcijski postopek - poseben ugotovitveni postopek - zaposlovanje na črno - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črno - glavna obravnava v upravnem sporu - ustna obravnava v upravnem postopku - neizvedba glavne obravnave - pravica do izjave - dokazni postopek - zaslišanje priče - sodelovanje stranke v postopku - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - ugoditev reviziji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če stranki v upravnem postopku ni bila dana možnost sodelovanja pri zaslišanju priče s postavljanjem vprašanj, izpodbijana odločba pa temelji na taki izpovedi, je sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo in odpraviti navedeno kršitev postopka.