Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno v zvezi s tem, da je tožnik opravljal delo za toženo stranko, ker je bil v uniformi, ni imel prostega izhoda iz baze, je moral biti dosegljiv nadrejenim in se udeleževati sestankov z nadrejenimi ter ali je povišana pripravljenost na mednarodni vojaški misiji na podlagi 9. točke 3. člena ZSSloV delovna obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka, tudi če ni aktivirana.
nadomestilo za invalidnost - datum začetka izplačevanja
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločbo tožene stranke z dne 3. 5. 2018, ki je bila izdana v ponovljenem upravnem postopku (ki se je sicer dejansko začel na predlog tožnikove zdravnice), štelo za odločbo, izdano po uradni dolžnosti v smislu tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, ki začne učinkovati šele prvega dne naslednjega meseca po svoji izdaji. Ta odločba je bila namreč izdana v posledici odprave odločb z dne 19. 11. 2013 in 13. 5 2014 v prejšnjem sodnem postopku, ti odločbi pa nista bili izdani na podlagi 183. člena ZPIZ-2. Posledično je sodišče druge stopnje zmotno zaključilo, da je prišlo do pričetka učinkovanja pravic iz sodbe sodišča prve stopnje I Ps 972/2018 z dne 27. 10. 2017 šele s 1. 6. 2018 (prvi dan naslednjega meseca po datumu izdaje odločbe z dne 3. 5. 2018).
ZMEPIZ-1 člen 1, 32, 32/2, 80, 83, 83/1. ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 14, 15, 18.
nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - samostojni podjetnik - delovno razmerje - prijava v obvezno zavarovanje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Odgovor na vprašanje, ali delodajalec delavca lahko prijavi v obvezno socialno zavarovanje za čas, ko je bil v evidenco že vpisan na drugi podlagi se zato glasi, da to ne le lahko, temveč mora storiti, če je delavcu naknadno priznano delovno razmerje tudi za čas, ko je bil že zavarovan na drugi podlagi, saj je vsaka druga podlaga v ZPIZ-2 navedena za zavarovalno podlago delovnega razmerja, ki ima zato prednost pred takšno drugo podlago.
ZPP člen 367a. ZPKri člen 1, 6, 6/1, 7, 20, 20/1. ZPIZ-2 člen 7-23, 27, 29, 161, 161/1-23.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - politični zapornik - poprava krivic - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se lahko pokojninska doba, ki je bila tožniku priznana na podlagi Zakona o popravi krivic (ZPKri) v dvojnem trajanju, izenači s pokojninsko dobo brez dokupa iz četrtega odstavka 27. člena po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije (1996) člen 94.
III. kategorija invalidnosti - premestitev na drugo delovno mesto - nižja plača - kolektivna pogodba - pravica do razlike v plači
V skladu s 85. členom podjetniške kolektivne pogodbe (PKP) iz leta 2008 imajo delavci, ki zaradi spremenjene psihofizične zmožnosti, ugotovljene s strani pooblaščenega zdravnika, ne dosegajo več pričakovanih rezultatov, pravico do zaposlitve na ustrezno delovno mesto s plačo, ki so jo prejemali pred tem, če je ta zanje ugodnejša. Pri tožnici ni šlo za nedoseganje pričakovanih rezultatov zaradi spremenjene psihofizične zmožnosti, ki je bila ugotovljena s strani pooblaščenega zdravnika, temveč za ugotovljeno invalidnost III. kategorije s pravico premestitve, česar pa ni mogoče enačiti s pravico, ki jo je delavcem zaradi spremenjene psihofizične zmožnosti zagotavljal 85. člen PKP. Tožnica kot delovni invalid na podlagi določb PKP ni upravičena do razlike v plači zaradi premestitve na nižje vrednoteno delovno mesto.
ZPP člen 367a. ZUJF člen 168. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5, 5/1, 5/2, 5/3.
dopuščena revizija - stroški prevoza na delo - javni uslužbenec - prevozni stroški - javni prevoz - kilometrina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno razlagalo pojem "javni prevoz ni možen" v zvezi s pravico do povrnitve stroškov prevoza javnega uslužbenca v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga
Ker v obravnavani zadevi revizijsko sporna vrednost presega 40.000,00 EUR, ima tožnik glede že pravnomočnega dela odločbe na voljo kvečjemu neposredno revizijo (ki se v skladu s postopkovnimi pravili iz ZPP vloži pri sodišču prve stopnje), ne pa predloga za dopustitev revizije. Del vprašanj in trditev iz njegovega predloga za dopustitev revizije pa se vsebinsko nanaša tudi na višino zahtevka, glede česar niti še ne razpolaga s pravnomočno sodno odločbo, saj je bila zadeva v tem delu vrnjena v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZUODNO člen 2-1. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 48, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - splošna krajevna pristojnost - razglasitev pogrešanca za mrtvega - lega nepremičnine
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča, je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Ajdovščini. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri katerih je pogrešani vpisan kot solastnik, poleg tega pa je iz Dobravelj, ki spadajo v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, tudi predlagateljica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00033950
ZIZ člen 42b, 42b/3. ZPP člen 285. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti - praksa SEU - materialno procesno vodstvo - izčrpanje pravnih sredstev
Za konkretno presojo je bistveno, da predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, da po seznanitvi s sporno sodno odločbo ni imel možnosti, da jo izpodbija v državi izvora. Ker je bilo trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za priznanje tuje sodne odločbe, na predlagatelju, bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora. Tudi ESČP je v sodbi Avotiņš proti Latviji pojasnilo, da zahteva za izčrpanje pravnih sredstev, ki se nanaša na Uredbo Bruselj I, z vidika garancij iz prvega odstavka 6. člena EKČP ni problematična.
sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep - zastaranje odškodninske terjatve
Drži sicer, kot navaja pritožnik, da bi bila zadeva lahko pravnomočno zaključena, če bi tudi pritožbeno sodišče spoznalo, da je odškodninski zahtevek zastaran. Po drugi strani pa bi prišlo do zavlečenja postopka, če bi – potem ko bi najprej moralo v dokaznem postopku ugotavljati dejstva v zvezi z zastaranjem (iz spisa ne izhaja, da naj bi bila vsa odločilna dejstva nesporna) – nato kljub vsemu zaradi (prve) obravnave odškodninskega zahtevka moralo zadevo vrniti v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje. V to, da je bila razveljavitev izpodbijane sodbe vendarle smotrna, Vrhovno sodišče prepričuje tudi okoliščina, da gre v konkretnem primeru že pri zastaranju za kompleksnejša dejanska in pravna vprašanja, kjer bi šlo lahko za poseg v pravico do pritožbe, če bi bila prvič obravnavana šele na pritožbeni stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nepristranskost sodnika - zavrnitev predloga
Nasprotni udeleženec z navedenimi razlogi pristranskost očita le razpravljajoči sodnici, kar pa ni razlog za dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča oziroma razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne morejo ustvarjati dvoma v nepristranskost vseh sodnikov sedaj pristojnega sodišča. Predlagatelj namreč izraža nestrinjanje z vsemi odločitvami v navedenih postopkih, trditve o nepravilnosti ravnanja sodne uprave pa so nekonkretizirane do te mere, da nanje vsebinsko ni mogoče odgovoriti.
dopuščena revizija - objava v medijih - kaznivo dejanje nasilja v družini - kršitev osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - svoboda izražanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko medij v primeru storitve kaznivega dejanja, ki izvira iz sfere družinskega nasilja, poroča o vzrokih in povodih za dejanje, če vzrok in povod za dejanje izvirata iz intimne sfere storilca in žrtve,
- ali je zakonita sodna odločba z abstraktnim prepovednim zahtevkom objavljanja, kot v konkretnem primeru, to je z naložitvijo prepovedi izdajatelju medija, da objavlja "nepreverjene podatke iz osebnega življenja",
- ali odločba, ki v izreku izdajatelju medija nalaga splošno prepoved objavljanja nepreverjenih podatkov iz osebnega življenja, pa pojma "nepreverjenih podatkov" ne konkretizira niti v izreku niti v obrazložitvi odločbe, nesorazmerno posega v svobodo izražanja po 37. členu Ustave RS, zlasti glede na določbo kodeksa novinarske etike, ki izrecno dopušča objavo nepotrjenih informacij, če je na njihovo nepotrjenost opozorjeno (5. točka Kodeksa),
- ali je izpodbijana sodna odločba pravilno tolmačila standard "povprečnega bralca" s (smiselno) ugotovitvijo, da gre za sovaščane A.
določitev stikov z otrokom - stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Edino smiselno relevantno pritožbeno navedbo, da "je vrnitev zadeve v ponovno sojenje zgolj zavlačevanje postopka" ni mogoče šteti za obrazloženo izpodbijanje pravilnosti uporabe kasatoričnega pooblastila. Pritožnik bi moral pojasniti, kako bi ugotovljeno procesno kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje in zakaj bi bila ponovitev celotnega dokaznega postopka na drugi stopnji bolj smotrna od obravnave pred sodiščem prve stopnje.
ZMZPP člen 101, 101/3, 111. ZNP-1 člen 42. Konvencija Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini (1956) člen 2, 6, 6/1.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - odločba srbskega sodišča - pooblaščenec - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije - izterjava preživnine - vzajemnost
Pooblastilo je zapisano nekoliko nerodno, kljub temu pa ni nejasno. Vrhovno sodišče pritrjuje argumentaciji sodišča prve stopnje, ki je pooblastilo razlagalo tudi v luči 3. in 6. člena Konvencije. Po tretjem odstavku 3. člena Konvencije morajo biti zahtevku priloženi vsi ustrezni dokumenti in tudi pooblastilo za sprejemni organ, da stori vse potrebno v imenu preživninskega upravičenca. In ravno - storiti vse potrebno - iz vsebine pooblastila tudi izhaja. Zato je pravilen zaključek, da pooblastilo Skladu zajema tudi pooblastilo za vodenje postopka priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe.
Domneva vzajemnosti pomeni, da je pogoj za ugotavljanje vzajemnosti najprej trditev katerega od udeležencev, da vzajemnost ne obstaja, ter nadalje, da leži breme dokazovanja neobstoja vzajemnosti na tistem, ki navedeno zatrjuje. Tisti, ki nasprotuje priznanju, mora torej trditi in dokazati, da v državi izvora odločbe zavračajo priznanje slovenskih odločb oziroma da glede na njihova pravila o priznanju tujih sodnih odločb ni mogoče pričakovati, da bi jih priznali. Tem zahtevam nasprotni udeleženec v ugovoru z golim zatrjevanjem neobstoja vzajemnosti ni zadostil.
ZPP člen 163, 163/4, 363, 363/1, 365, 365/1. URS člen 23, 25.
sklep o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe - pravica do sodnega varstva - zavrženje pritožbe
Odločitev o stroških postopka je odločitev o stranski terjatvi, ki nastane med postopkom in zaradi postopka, zato je odločanje vsakega sodišča (tako sodišča prve stopnje kot instančnega sodišča) nujno povezano tudi z nadaljnjimi stroški, o katerih mora (na predlog stranke) tudi odločiti. O stroških, ki nastanejo zaradi pravnega sredstva, vedno prvič odloči sodišče, ki odloča o tem pravnem sredstvu. Vendar pa to ne more pomeniti, da je zoper odločitev o stroških vedno mogoče novo pravno sredstvo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00034256
OZ člen 921, 943, 949, 949/4. ZPP člen 381.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna vsota - omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali odsotnost vsakršne obrazložitve sodišča druge stopnje, da se prisojena odškodnina zviša nad zavarovalno vsoto, dogovorjeno z zavarovalno pogodbo med toženo stranko in njenim zavarovancem, ki je odgovoren za škodo, pomeni bistveno kršitev določb postopka,
- ali je sodišče druge stopnje z odločitvijo o teku zamudnih obresti od datuma, od katerega jih tožeča stranka ni zahtevala, prekoračilo tožbeni zahtevek in posledično bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.