ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 59. URS člen 15, 15/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - izročitev nepremičnine v posest - skupno premoženje zakoncev - pravica do doma - uporaba stanovanja - souporaba stanovanja - pogoj reverzibilnosti - ukrepi po zpnd - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja
Tožnik je s stopnjo verjetnosti dokazal, da ima na stanovanju enaka lastninskopravna upravičenja kot toženka. Oba, tako tožnik kot toženka, imata tudi pravico do doma. Ker si stojijo nasproti človekove pravice tožnika in toženke, mora sodišča obseg izvrševanja njunih pravic na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave RS omejiti na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničevanja človekove pravice drugega. To pa terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega.
Pri odločanju o predlagani začasni odredbi mora sodišče presoditi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera še pred koncem postopka treba z ureditveno začasno odredbo začasno urediti sporno pravno razmerje zato, da se bo preprečila uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali preprečile neugodne posledice za tožnika (če se predlog zavrne) ali za toženko (če se predlogu ugodi), ob pogoju, da bo v primeru, če bo izdana zavrnilna sodba, mogoče za toženko vzpostaviti sedanje stanje (reverzibilnost).
Upravičen razlog za fikcijo vročitve je namreč v tem, da temelji na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem omogočeno, da uresniči pravico izjave v postopku.
Tožnik je umaknil tožbo preden se je toženka z vložitvijo odgovora na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ustavilo pravdni postopek.
zastaranje judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - ugasnitev hipoteke s potekom časa - časovno neomejeno uveljavljanje poplačilne pravice
Upnikova hipoteka je bila ustanovljena 1997 v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, skladno s katerim pa sodno uveljavljanje te pravice ni bilo omejeno zato upnikova hipoteka ni mogla ugasniti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
V primeru, da je ugovor dolžnika obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vse pritožbene trditve, s katerimi upnik zatrjuje in dokazuje svojo terjatev, pa za predmetni pritožbeni preizkus niso pravno relevantne, saj na zaključek o obrazloženosti dolžnikovega ugovora ne morejo vplivati. Obravnavalo jih bo pravdno sodišče v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
obseg zapustnikovega premoženja - stanovanje - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Zapuščinsko sodišče mora celostno ugotoviti zapustnikovo premoženje. Glede nepremičnine, to je glede stanovanja, je sodišče prve stopnje razpolagalo z identifikacijsko označbo predmetnega stanovanja, zato bi moralo tudi v izreku glede te nepremičnine navesti to nepremičnino s podatki iz zemljiške knjige. Takšno ugotovitev bi sodišče prve stopnje napravilo iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska, za predmetno stanovanje št. 1191 in bi tudi glede tega stanovanja moralo nato odrediti potrebne vpise v zemljiško knjigo
začasna odredba - redno šolanje - osebni stiki z otrokom
Sodišče izda začasno odredbo za nadomestitev soglasja enega od staršev za prešolanje otroka, če se stranki ne sporazumeta v katero šolo se bo vpisal otrok na začetku šolskega leta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049829
KZ-1 člen 99, 99/9, 99/9-1, 209, 209/1, 209/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 391.
poneverba - kaznivo dejanje poneverbe - premična stvar - identifikacija premičnin - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - majhna premoženjska vrednost
Vrednost posamezne listine določajo njene fizične ali materialne sestavine kot tisto kar ta listina v intelektualnem smislu običajno vsebuje. Gre za razmerje, pri katerem je lahko listina enkrat več vredna zaradi njenih materialnih sestavin, spet drugič zaradi njene vsebine.
postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prisilna privedba - prostovoljno sodelovanje
Pritožba utemeljeno poudarja, da je podlaga za odredbo privedbe s strani sodišča sklep o zadržanju osebe v psihiatrični bolnišnici, ki ga lahko to ob upoštevanju vseh pogojev iz prvega odstavka 44. člen ZDZdr izda le na predlog izvedenca in zoper katerega se ima oseba (nasprotni udeleženec) pravico pritožiti. Šele če prostovoljna izvršitev takšnega sklepa ni možna, lahko sodišče (ob smiselni uporabi pogojev iz drugega in tretjega odstavka 52. člena ZDZdr) odredi privedbo.
Kadar je postopek prekinjen zato, ker sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se ta nadaljuje, ko je pravnomočno končan postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (drugi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - kmetijsko zemljišče - listina primerna za vpis lastninske pravice - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna
Presoja primernosti listine, ko se predlaga vpis lastninske pravice v korist države.
ZST-1 člen 1, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12a, 12a/3. ZPP člen 212. ZUPJS člen 10, 10/1-1, 12, 12/1, 13, 13/1-1. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZIUPOPDVE člen 121.
oprostitev plačila sodne takse za revizijo - dopustitev revizije - odlog ali obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - možnost razpolaganja s premoženjem - razpoložljivi del - sklep o izvršbi - prisilna izterjava - prostovoljno prevzeta obveznost - osnovni znesek minimalnega dohodka - trditveno in dokazno breme - stranska intervencija - povrnitev stroškov
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1 je na predlagatelju.
Sodišče prve stopnje predlagatelja ni dolžno pozivati na kakršnakoli pojasnila v zvezi njegovim materialnim položajem. Skladno z določilom 212. člena ZPP, ki se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks smiselno uporabljajo na podlagi 1. člena ZST-1, je namreč predlagatelj tisti, ki mora zatrjevati in dokazati vsa pravno odločilna dejstva. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njegov materialni položaj in materialni položaj njegovih družinskih članov ne more plačati oziroma da je ne more plačati takoj ali plačati takoj v celotnem znesku brez občutnega zmanjšanja sredstev s katerimi se preživlja oziroma se preživljajo njegovi družinski člani. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.
Ker je v tem primeru predlagatelj prostovoljno prevzel obveznosti, ki se sedaj prisilno izterjujejo na podlagi sklepa o izvrši, pri odločitvi o taksnih ugodnostih ni dopustno upoštevati, da predlagatelj dejansko ne more razpolagati s celotnimi svojimi prejemki (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Prisilna izvršba zaradi izpolnitve prostovoljno prevzete obveznosti tudi ne predstavlja izjeme, ki omogoča znižanje dohodkov po določilu 1. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - domneva umika ugovora
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Velja poudariti, da je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, s katero je odločilo o podlagi odškodninske odgovornosti toženk. V takšni sodbi mora sodišče sicer ugotoviti vse elemente civilnega delikta, vendar se ni dolžno ukvarjati z obsegom škode. Hkrati velja še, da mora izmed navedenih predpostavk obstoj škode ugotoviti (le) z veliko stopnjo verjetnosti.
Prva toženka je stečajna upraviteljica, medtem ko je tožnica upnica stečajnega dolžnika. Položaj obeh je v stečajnem postopku (glej ZFPPIPP) povsem različen in ena od glavnih dolžnosti stečajne upraviteljice (in ne upnice) je, da s profesionalno skrbnostjo poskrbi za zavarovanje premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase).
Primarno velja že na tem mestu izpostaviti, da je ureditev odškodninske odgovornosti stečajnih upraviteljev urejena v specialni določbi 102. člena ZFPPIPP, ki izključuje uporabo splošnih odškodninskih predpostavk iz 131. člena OZ in po presoji pritožbenega sodišča, v delu, ko določa eksulpacijske razloge, tudi (primarno) izključuje neposredno uporabo 140. člena OZ. Povedano drugače, 140. člen OZ je treba uporabiti v okviru ekskulpacijskih razlogov po 102. členu ZFPPIPP. Podredno pa je za uporabo določbe o tožničinem prispevku k nastali škodi po 140. členu OZ potrebna nedvoumna, resna in svobodna izjava volje (lahko tudi konkludentna), iz katere je razvidno, da je tožnica privolila v kršitev kakšne svoje pravice in se odpovedala uveljavljanju zahtevkov iz te kršitve. 140. člena OZ tudi ni mogoče uporabiti v primerih, ko oškodovanci poznajo rizike, ki se jim vede izpostavijo. Ravnanja oziroma opustitve tožnice (upnice) in njena zavedanja, ki se ji očitajo s strani toženk, nimajo takšne narave, da bi bilo mogoče sklepati o njenem prispevku k nastali škodi.
Določba Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti za čiste premoženjske škode, ki določa, da so iz zavarovanje poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev, izključeni odškodninski zahtevki zaradi kršitve izpolnitvenih rokov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča nična. In sicer je nična v skladu s 121. členom OZ, ker iz zavarovanja poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev izključuje izredno obširen (op. jasno je, da so stečajni postopki hitri in vezani na spoštovanje številnih rokov ter izpeljavo mnogih dolžnostnih ravnanj) in zato povsem pretiran obseg odškodninskih zahtevkov, s čimer nasprotuje samemu namenu predmetnega zavarovanja.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2, 122, 123, 123/2, 127, 127/2. ZPP člen 343.
stečajni postopek - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavženje predloga - uporaba določb ZFPPIPP - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - zavrženje pritožbe kot prepozne - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - vročanje - osebno vročanje
Sodišče prve stopnje je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo pritožničino zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje, saj ZFPPIPP tega instituta ne pozna oziroma njegovo uporabo izrecno odklanja. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bil namen zakonodajalca, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zato ZFPPIPP vsebuje nekatere pravne institute, ki naj postopek pohitrijo.
javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na nepremičnino
Skladno s 1. točko drugega odstavka 32. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Po drugem odstavku 3. člena ZCes-1 so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene razmere - obseg stikov - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - preiskovalno načelo - postopek za varstvo koristi otroka - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Prvo sodišče je zmotno presodilo, da neizvrševanje stikov ne predstavlja spremenjenih razmer.
Okoliščina, da je nasprotni udeleženec prodal solastninski delež na nepremičnini ter s prejeto kupnino, najetim kreditom in prihranki kupil stanovanje, nima nobenega pomena za odločitev v zadevi, saj se njegove preživninske zmožnosti zaradi tega niso spremenile. Stanovanje uporablja za bivanje, ne pa za oddajanje oziroma pridobivanje dodatnega dohodka. Bistveno je, da nakup stanovanja ne more iti na škodo hčerkinega preživljanja oziroma da se očetove preživninske zmožnosti zaradi tega niso mogle poslabšati v hčerkino škodo.
OZ člen 282, 435, 461, 461/1, 465, 468, 468/1, 468/2, 468/3, 480, 480/2. ZPP člen 212, 339, 339/2-14.
prodajna pogodba - vsebina pogodbe - očitne stvarne napake - ugovor znižanja kupnine - procesni pobot - izgubljeni dobiček - škoda zaradi zaupanja - obvestilo o napakah - konkretiziranost trditev - dokazna presoja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka je v procesni pobot uveljavljala škodo (izgubljeni dobiček), ki naj bi ji nastala zaradi zatrjevane stvarne napake tožeče stranke, zaradi česar naj ne bi dobila od tretjega (svoje sopogodbenice) v celoti plačila za svoje delo. Gre za t. i. škodo zaradi zaupanja (ki obsega tudi izgubljeni dobiček) in ne za refleksno škodo, ki nastane zaradi napake stvari na drugih pravnih dobrinah, torej izven sfere predmeta izpolnitve (tretji odstavek 468. člena OZ). Škodo zaradi zaupanja pa lahko kupec uveljavlja od prodajalca le, če so izpolnjene enake predpostavke kot za jamčevalne zahtevke za stvarne napake.
izvršilni postopek - pobot - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku - nesporna terjatev upnika - pravnomočno ugotovljena terjatev
V izvršilnem postopku lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspe le v primeru, če je njegova terjatev nesporna ali ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo.