CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00051238
SPZ člen 118, 118/4.
spor majhne vrednosti - zastopstvo etažnih lastnikov - obratovalni stroški - aktivna legitimacija
Upravnik ima pooblastilo, da zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja in lahko v imenu preostalih etažnih lastnikov vloži izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika (5. alineja četrtega odstavka 118. člena SPZ). Že iz gramatikalne razlage predmetne določbe je razvidno, da je upravnik zgolj zastopnik etažnih lastnikov. Na podlagi predmetne določbe lahko upravnik vloži tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika, vendar v imenu in za račun preostalih etažnih lastnikov, ne pa v svojem imenu in za svoj račun ali za račun etažnih lastnikov (torej kot stranka postopka).
ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/2.. ZUP člen 68, 279, 279/1, 279, 279/1.
neprava obnova postopka - neizpolnjevanje pogojev
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 183. členu ZPIZ-2 o razveljavitvi ali spremembi dokončne odločbe in učinku obnove postopka. Gre za institut t. i. neprave obnove upravnega postopka, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala (1. odst. 183. člena). Odločbo o razveljavitvi ali spremembi je dopustno izdati v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena določba zakona ali podzakonskega akta (2. odst. 183. člena). Slednje procesno stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni podano, saj je od vročitve drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe, poteklo več kot 10 let.
Ker skladno s povzetim 76. členom ZIZ odloči sodišče o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja po uradni dolžnosti, se kot neutemeljeni izkažejo pritožbeni očitki o zagrešeni kršitvi postopka, ki bi jo naj sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je izpodbijano odločitev sprejelo brez predloga strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00050409
ZZDej člen 87. ZDru-1 člen 14, 14/1. ZZdrS člen 71, 71/1. Pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije (2004) člen 74, 74/2. Pravilnik o disciplinski odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije in o postopku pred Razsodiščem Zdravniške zbornice Slovenije (2018) člen 82, 82/2.
objektivna sprememba tožbe - oblikovalna tožba - disciplinski ukrep - postopek pred razsodišči - uporaba milejšega predpisa - ugodnejši predpis
Že iz zahtevka, v okviru katerega tožnik izpodbija odločitev organa tožene stranke, je razvidno, da so tožnikove pravice iz razmerja s toženo stranko ogrožene (da obstaja spor), kar utemeljuje sodno intervencijo. Pritožbeno stališče, da pravni interes za oblikovalno tožbo ni podan, ker bi lahko tožnik vložil le dajatveno tožbo, bi bilo mogoče uveljaviti le v razmerju ugotovitvene do dajatvene tožbe.
Pravilno je izhodišče (sodišče prve stopnje ga povzema iz kazenskopravne teorije in prakse), da ni odločilno, kateri predpis je abstraktno gledano milejši, temveč kateri predpis je milejši glede na konkreten dejanski stan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049117
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4.
odprava posebnega pogoja - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - postopek za preklic pogojne obsodbe - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Prvostopenjsko sodišče je o odpravi posebnega pogoja določenega v pravnomočni sodbi okrajnega sodišča II K 43814/2015 z dne 5. 7. 2018 odločilo 13. aprila 2021, kar pomeni, da je odločitev sprejelo izven okvira določbe 61. člena KZ-1, po kateri sme sodišče v primeru, če je bilo obsojencu s pogojno obsodbo naloženo, da izpolni kakšno obveznost, pa je ta ni izpolnil v roku, ki mu je bil določen v sodbi, v mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen določeno v pogojni obsodbi; v primeru da obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti, pa mu lahko njeno izpolnitev odpusti ali nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo določeno v zakonu. Vse navedeno se torej nanaša na časovni okvir zamejen z iztekom preizkusne dobe, ki je v obravnavanem primeru potekla 5. 7. 2020. To pomeni, da je prvostopenjsko sodišče v zvezi s sprejeto odločitvijo zagrešilo kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP, ker je odločilo izven zakonsko predpisanega časovnega okvira, v katerem bi tako odločitev smelo sprejeti in s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Kršitev je bila zagrešena v korist obsojenca.
Pritožbeno izpodbijani sklep za pritožnico kot drugo toženko ne pomeni neugodne odločbe, saj se razrešitev do sedaj imenovanega začasnega zastopnika in imenovanje nove začasne zastopnice ne nanaša nanjo, ampak na prvega toženca. Pravni položaj druge tožene stranke se z odločbo pritožbenega sodišča ne more izboljšati, zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper predmetno odločitev.
Ob sklicevanju na pravno podlago 18., 83. in 251. člena ZKP je sodišče pravilno ugotovilo in poudarilo, da mnenje izvedenke ne predstavlja nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj se očitki obrambe ne nanašajo na vprašanje zakonitosti mnenja, temveč na njegovo vsebino in dokazno vrednost.
odložitev izvršitve kazni zapora - zdravstveni razlog - bolnišnično zdravljenje
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz določila 24. člena ZIKS-1, ki taksativno našteva razloge za odložitev izvršitve kazni zapora in pravilno povzema tudi, da je vprašanje zdravstvenega stanja opravičljiv razlog le takrat, ko obsojenec kazni zapora ni zmožen nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00048887
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.. ZPP člen 313.. ZIZ člen 19, 21, 79, 79/1, 79/2.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 77.
zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - zamuda - zapadlost - izvršljivost - predmeti, izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Znižanje obveznosti plačila stroškov postopka s sodbo sodišča druge stopnje na nastop zamude ne vpliva. Zato je potrebno šteti, da je bila dolžnica s svojo obveznostjo plačila stroškov postopka seznanjena že z odločitvijo sodišča prve stopnje in je posledično njena zamuda s plačilom teh stroškov nastopila s potekom petnajstdnevnega roka od vročitve sodbe sodišča prve stopnje.
Ker zakon v prvem odstavku 79. člena ZIZ taksativno našteva predmete, na katere z izvršbo ni mogoče poseči (1. do 8. točke), je izvršilnemu sodišču v okviru 79. člena ZIZ omogočena le presoja o tem, ali določena dolžnikova stvar predstavlja enega izmed predmetov, zajetih v katerem izmed taksativno naštetih primerov (drugi odstavek 79. člena ZIZ), ne pa tudi, da glede na okoliščine posamezne zadeve odloča, ali bo izvršbo na tej podlagi ustavilo tudi za določeno (drugo) dolžnikovo stvar, ki sicer v enem izmed teh primerov ni zajeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049041
ZPP člen 111, 140, 142. ZD člen 163.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - plačilni nalog za plačilo sodne takse - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - iztek roka - štetje roka za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog
Fikcija vročitve ne nastopi po izteku roka, štetega z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje, kot to zmotno meni pritožba. Za nastop fikcije je namreč odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek petnajstdnevnega roka.
Ker je bila pisna pomota v 5. točki izreka izpodbijanega sklepa, edina napaka na katero je pritožnik v svoji pritožbi opozarjal in zaradi katere je vlagal pritožbo, z izdajo sedaj pravnomočnega popravnega sklepa pa je bila navedena pisna pomota (že) odpravljena, je s tem upnik izgubil pravni interes za pritožbo v tem delu.
pogodba o finančnem leasingu - zastaranje - 3-letni zastaralni rok - vedenje o obsegu škode
Lizingodajalčev odstop od (lizing) pogodbe ima za posledico zapadlost vseh obrokov (torej tudi tistih bodočih, še ne-zapadlih), s čimer je slednjemu tudi znan obseg škode, nastal zaradi neizpolnitve (kršitve) pogodbe s strani nasprotne pogodbene stranke (lizingojemalca). Posledično pa prične teči tudi zastaranje njegove terjatve.
ZGD-1 člen 32, 506, 506/4, 522. ZSReg člen 2a, 2a/2, 4, 4/1-7, 8, 8/2, 41. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 482, 482/1-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - gospodarski spor - skupščina d.o.o. - veljavnost sklepa skupščine - vpis zastopnika v sodni register - legitimacija družbenika
O tem, kdo bo poslovodja d. o. o., odločajo družbeniki te družbe z glasovanjem na skupščini. Sama družba ne more iz lastnih deležev uresničevati glasovalnih pravic. Kadar pride do spora med družbeniki o tem, kdo naj bo poslovodja družbe in hkratne izvedbe več skupščin, so praviloma za rešitev spornega razmerja legitimirani družbeniki, ne pa sama družba, ki niti nima svoje lastne sposobnosti izjavljanja volje, saj jo izjavlja preko fizičnih oseb, njenih zakonitih zastopnikov. Če obstaja med družbeniki spor o višini njihovih glasovalnih pravic in posledično o tem, kdo ima pravico odločanja o imenovanju poslovodje družbe, pa ravno pride do take situacije, do katere je prišlo tudi v konkretnem primeru, in sicer da družba z dvema zakonitima zastopnikoma, ki vsak od njiju zastopa interese ene skupine družbenikov, dejansko deluje in nastopa sama proti sebi, kar je tako v korporacijsko pravnem kot v procesnem smislu nedopustno. Zato družba ne more uresničevati pravic namesto družbenikov.
ZPIZ-2 člen 55, 55/1, 56, 56/1, 56/4, 56/5, 58.. ZZZDR člen 124, 124/1.. DZ člen 185, 185/1.
pravica do družinske pokojnine - dejansko preživljanje - neizpolnjevanje pogojev - preživljanje družinskega člana
Kdaj se šteje da gre za preživljanje, je urejeno v prvem odstavku 56. člena ZPIZ-2. Izpolnjen mora biti najprej osnovni pogoj in sicer, da sta tožnik in pokojni zavarovanec do njegove smrti imela skupno stalno prebivališče. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, med strankama ni sporno, da sta tožnik in pokojni zavarovanec do svoje smrti živela ločeno. Za priznanje pravice do družinske pokojnine mora biti v takem primeru izpolnjen pogoj določen v petem odstavku 56. člena ZPIZ-2. Bistveno je, ali je pokojni zavarovanec do svoje smrti, v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera, tožniku redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu. Kot to pojasnjuje že sodišče prve stopnje bi moral tožnik dokazati, da mu je pokojni zavarovanec v letu 2017 za preživljanje, za obdobje od januarja do septembra, dajal mesečni znesek 228,55 EUR, za obdobje od oktobra do decembra pa 231,18 EUR oziroma 2.750,49 EUR v celem letu. Tožnik ni predložil dokaza iz katerega bi izhajalo dejansko nakazilo navedenih zneskov, oziroma navedeno niti ni zatrjeval. V predsodnem postopku je zaslišana priča izpovedala, da sta skupaj z ženo od pokojnega sina prejemala 2.000,00 EUR letno. Tožnik je tako upoštevaje četrti odstavek 56. člena ZPIZ-2, prejel 1.000,00 EUR, s tem pa nikakor ni izpolnjen že citirani pogoj, torej prejem najmanj 2.750,49 EUR v celem letu. Ker niso izpolnjeni pogoji določeni v 56. členu ZPIZ-2, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 115, 212, 213, 286b.. ZSVarPre člen 4, 4/2, 6, 6/3, 6/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/2, 31/2-2, 31/3.. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/2.. ZDSS-1 člen 81.. ZUPJS člen 29, 30.
Glede na to, da ima tožnik v Zavodu za prestajanje kazni zapora C. zagotovljeno 100 % oskrbo, razen tega pa iz evidenc zavoda ne izhaja, da bi tožnik kot pripornik kadarkoli zaprosil za paket s higienskim pripomočki, ali da bi kadarkoli zaprosil za oblačila oziroma obutev, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 81. člena ZDSS-1 odločbi o nedodelitvi denarne socialne pomoči, štelo za pravilni in zakoniti in skladni z določbo 31. člena ZSVarPre. Ker tožnik na stalnem naslovu živi skupaj z mamo, očetom in bratom, ga tudi v času pripora redni stroški bivanja ne bremenijo, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnik pa z ničemer ni dokazal nasprotnega.
V obravnavanem primeru iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga je pridobilo sodišče, izhaja, da je bil tožnik od 1. 2. 2020 do 30. 4. 2020 zavarovan na zavarovalni podlagi 99 (brezposelne osebe, ki jim prispevke za zdravstveno zavarovanje plačuje center za socialno delo), od 1. 5. 2020 dalje pa na podlagi 057 kot pripornik, kar izhaja iz dopisa uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij z 9. 4. 2021.
Navedeno pomeni, da je tožnik v osnovno zdravstveno zavarovanje vključen iz drugega naslova, zaradi česar do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje že iz tega naslova ni upravičen, do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, kot je določeno v 29. členu ZUPJS pa iz razloga, ker ne izpolnjuje pogojev za priznanje denarne socialne pomoči.
Dedne izjave o odpovedi ali sprejemu dediščine so po določbi prvega odstavka 138. člena ZD nepreklicne, na kar so bili dediči pravilno opozorjeni že v vabilu na zapuščinsko obravnavo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 48.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - izvedenina - več izvedencev
V primeru, ko sta v izvedenskem organu sodelovala dva ali več izvedencev iz različnih medicinskih področij, je potrebno vsakemu od sodelujočih izvedencev priznati nagrado za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja. Pri tem ni odločilno, da je bilo izdano skupno izvedensko mnenje, temveč je bistveno sodelovanje izvedencev iz različnih strokovnih področij.
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 43, 43/1, 44, 44/1, 48, 48/5. ZGJS člen 1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobro - grajeno javno dobro - izvedensko mnenje - infrastruktura
Zmotno je stališče pritožbe, da je dejanska/pretekla redna raba zemljišča lahko kvečjemu dodatni kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju udeleženke) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih (ta predstavlja zgolj enakopraven kriterij). ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma. Sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.