Ker skladno s povzetim 76. členom ZIZ odloči sodišče o ustavitvi postopka in razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja po uradni dolžnosti, se kot neutemeljeni izkažejo pritožbeni očitki o zagrešeni kršitvi postopka, ki bi jo naj sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko je izpodbijano odločitev sprejelo brez predloga strank.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2, 126a, 126a/1, 155, 155/1, 155/1-6. ZPP člen 319, 355. ZIZ člen 64, 71, 71/1, 71/1-6, 71/2, 71/4, 71/5, 71/6, 73, 179. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1.
sodna izvršba davčnih obveznosti - izvršba na nepremičnino - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - hipoteka - absolutno zastaranje - relativno zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - zastaranje pravice do izterjave davka - časovne meje pravnomočnosti - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja - predlog dolžnika za odlog izvršbe - dom dolžnika - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - ugotovljena vrednost nepremičnine - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, ali je uveljavljana terjatev iz naslova davčnega dolga (delno) že zastarala, pri čemer sodišče v izvršbi na zastaranje davčnega dolga pazi že po uradni dolžnosti. Če je davčni dolg zastaral, je namreč treba izvršbo ustaviti.
Ker se sodišče prve stopnje z zastaranjem materialnopravno zmotno ni ukvarjalo, višje sodišče pa je razpolagalo z vsemi potrebnimi podatki za pravilno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z absolutnim zastaranjem, je v pritožbi uveljavljano kršitev v tem delu lahko samo odpravilo. Glede na pravilo o časovnih mejah pravnomočnosti je zastaranje presojalo po stanju na dan izdaje sklepa o ugovoru, to je na dan 18. 12. 2020. Absolutni zastaralni rok znaša deset let, kar pomeni, da bi ob običajnem teku stvari oziroma če v vmesnem času zastaranje ne bi bilo delno zadržano, absolutno zastaranje nastopilo za vse zakonske zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo pred 18. 12. 2010.
Drugače zastaranje glavničnega davčnega dolga v nobenem primeru še ni nastopilo. Pred vložitvijo predloga za izvršbo v obravnavani zadevi je bila namreč upničina terjatev že zavarovana s hipoteko na dolžnikovih nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba, zato skladno s prvim odstavkom 126.a členom ZDavP-2 davčna obveznost iz naslova glavnice ni prenehala.
Delno pa so pred 18. 12. 2020 že absolutno zastarale zamudne obresti iz posameznih odločb po seznamu izvršilnih naslovov, saj za obresti prvi odstavek 126.a člena ZDavP-2 ne velja. Najstarejši datum zapadlosti obresti iz seznama je 31. 7. 2010, takrat so zapadle v plačilo obresti po odločbah pod zaporednimi številkami od 16 do 22 seznama. Absolutni desetletni zastaralni rok bi torej potekel dne 31. 7. 2020, vendar je pri tem treba upoštevati, da je bilo v tem času zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) v Republiki Sloveniji zastaranje delno zadržano. Po ZZUSDJZ, ki velja od 29. 3. 2020, ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020. Po prvem odstavku 3. člena ZZUSDJZ roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo.
ZPP člen 115, 212, 213, 286b.. ZSVarPre člen 4, 4/2, 6, 6/3, 6/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/2, 31/2-2, 31/3.. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/2.. ZDSS-1 člen 81.. ZUPJS člen 29, 30.
Glede na to, da ima tožnik v Zavodu za prestajanje kazni zapora C. zagotovljeno 100 % oskrbo, razen tega pa iz evidenc zavoda ne izhaja, da bi tožnik kot pripornik kadarkoli zaprosil za paket s higienskim pripomočki, ali da bi kadarkoli zaprosil za oblačila oziroma obutev, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 81. člena ZDSS-1 odločbi o nedodelitvi denarne socialne pomoči, štelo za pravilni in zakoniti in skladni z določbo 31. člena ZSVarPre. Ker tožnik na stalnem naslovu živi skupaj z mamo, očetom in bratom, ga tudi v času pripora redni stroški bivanja ne bremenijo, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnik pa z ničemer ni dokazal nasprotnega.
V obravnavanem primeru iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga je pridobilo sodišče, izhaja, da je bil tožnik od 1. 2. 2020 do 30. 4. 2020 zavarovan na zavarovalni podlagi 99 (brezposelne osebe, ki jim prispevke za zdravstveno zavarovanje plačuje center za socialno delo), od 1. 5. 2020 dalje pa na podlagi 057 kot pripornik, kar izhaja iz dopisa uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij z 9. 4. 2021.
Navedeno pomeni, da je tožnik v osnovno zdravstveno zavarovanje vključen iz drugega naslova, zaradi česar do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje že iz tega naslova ni upravičen, do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, kot je določeno v 29. členu ZUPJS pa iz razloga, ker ne izpolnjuje pogojev za priznanje denarne socialne pomoči.
Ob sklicevanju na pravno podlago 18., 83. in 251. člena ZKP je sodišče pravilno ugotovilo in poudarilo, da mnenje izvedenke ne predstavlja nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj se očitki obrambe ne nanašajo na vprašanje zakonitosti mnenja, temveč na njegovo vsebino in dokazno vrednost.
denarna kazen - zloraba procesnih pravic - pravna sredstva v postopku odločanja o sodnih taksah - pritožba zoper sodbo - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - zavlačevanje postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z navedenimi dejanji tožeča stranka le izkoristila svoje procesne pravice, saj je vložila pritožbo zoper sodbo in pravna sredstva v zvezi s taksno obveznostjo v pritožbenem postopku. Tudi s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 4. 2021, s katerim je to pritožbo tožeče stranke zoper sodbo štelo za umaknjeno, je tožeča stranka le izkoristila pravno sredstvo, ki ji ga daje zakon. Navedena dejanja tožeče stranke zato še ne kažejo na zlorabo procesnih pravic v smislu 11. člena ZPP.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00049115
ZVEtL-1 člen 43.
pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno funkcionalno zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - javno dobro - naravna vrednota
Sklicevanje na določbe ZON samo po sebi še ne izkazuje, da sporna parcela predstavlja naravno vrednoto lokalnega pomena. Naravne vrednote so namreč lahko v lasti tako fizičnih kot tudi pravnih oseb oziroma v lasti države ali lokalne skupnosti. Pritožnica pa za svoje navedbe ni predložila ustreznih dokazov in se tudi ni argumentirano soočila z izvedenskim mnenjem izvedenke urbanistične stroke, zato ni razloga, da pritožbeno sodišče odločitvi sodišča prve stopnje ne bi sledilo.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - denarna kazen - višina denarne kazni
Denarna kazen, določena v sklepu, s katerim sodišče odloči o ukrepih po ZPND, ni namenjena realizaciji upnikove terjatve, niti kaznovanju dolžnika. Njen namen je, da vpliva na voljo nasprotnega udeleženca, da opusti dejanja, ki imajo za predlagateljici lahko škodljive posledice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049174
ZKP člen 370, 370/1, 378, 378/1, 445, 506, 506/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - namen postopka - osebni stečaj - obročno odplačilo - seja pritožbenega senata - uveljavljanje kršitev
Sodišče druge stopnje pritožnika o seji ni obvestilo. Različno kot pri zadevah iz stvarne pristojnosti okrožnega sodišča (1. točka prvega odstavka 25. člena ZKP) v zadevah iz stvarne pristojnosti okrajnega sodišča (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP) zahteva po obvestilu senata iz prvega odstavka 378. člena ZKP še ne ustvarja dolžnosti sodišča druge stopnje, da ravna po zahtevi. Odločitev o tem je po 445. členu ZKP odvisna od predhodnega spoznanja senata ali predsednika senata, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Navedeno spoznanje je lahko doseženo glede na stanje v zadevi in neodvisno od vsebine obrazložitve strankine zahteve ali glede na samo obrazložitev, s katero je stranka koristnost njene navzočnosti na seji ustrezno utemeljila. Pravilna izvedba kateregakoli pravnega postopka s predhodno postavljenimi pravili je pogoj za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja kot je to pogoj za uporabo kazenskega zakona, ki je lahko pravilna ali napačna.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 8, 337, 337/1.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - prispevek k pridobitvi skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nastanek skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - dokazna ocena - sklepčnost - nedovoljene pritožbene novote
V predmetni zadevi gre za situacijo, ko se posebno premoženje enega oziroma obeh zakoncev vloži v skupno premoženje. Če je bilo posebno premoženje porabljeno za dosego nekega skupnega namena in cilja, s katerim sta soglašala oba zakonca, kot npr. nakup novega stanovanja za skupno življenje, je to privedlo do nastanka skupnega premoženja. To možnost nakazuje stališče zavzeto v sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 731/2009, pa čeprav je bila tam obravnavana situacija dejansko drugačna.
ZPIZ-2 člen 55, 55/1, 56, 56/1, 56/4, 56/5, 58.. ZZZDR člen 124, 124/1.. DZ člen 185, 185/1.
pravica do družinske pokojnine - dejansko preživljanje - neizpolnjevanje pogojev - preživljanje družinskega člana
Kdaj se šteje da gre za preživljanje, je urejeno v prvem odstavku 56. člena ZPIZ-2. Izpolnjen mora biti najprej osnovni pogoj in sicer, da sta tožnik in pokojni zavarovanec do njegove smrti imela skupno stalno prebivališče. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, med strankama ni sporno, da sta tožnik in pokojni zavarovanec do svoje smrti živela ločeno. Za priznanje pravice do družinske pokojnine mora biti v takem primeru izpolnjen pogoj določen v petem odstavku 56. člena ZPIZ-2. Bistveno je, ali je pokojni zavarovanec do svoje smrti, v koledarskem letu pred nastankom zavarovalnega primera, tožniku redno mesečno dajal denarna sredstva najmanj v višini 29 % najnižje pokojninske osnove v tistem letu. Kot to pojasnjuje že sodišče prve stopnje bi moral tožnik dokazati, da mu je pokojni zavarovanec v letu 2017 za preživljanje, za obdobje od januarja do septembra, dajal mesečni znesek 228,55 EUR, za obdobje od oktobra do decembra pa 231,18 EUR oziroma 2.750,49 EUR v celem letu. Tožnik ni predložil dokaza iz katerega bi izhajalo dejansko nakazilo navedenih zneskov, oziroma navedeno niti ni zatrjeval. V predsodnem postopku je zaslišana priča izpovedala, da sta skupaj z ženo od pokojnega sina prejemala 2.000,00 EUR letno. Tožnik je tako upoštevaje četrti odstavek 56. člena ZPIZ-2, prejel 1.000,00 EUR, s tem pa nikakor ni izpolnjen že citirani pogoj, torej prejem najmanj 2.750,49 EUR v celem letu. Ker niso izpolnjeni pogoji določeni v 56. členu ZPIZ-2, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
denarna odškodnina - nepremoženjska in premoženjska škoda - višina nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - tuja pomoč - denarna renta - osebni dohodek (plača) - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - zakonite zamudne obresti - dokazni predlog - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo trdi, da bi moralo sodišče za ugotovitev prikrajšanja na dohodku postaviti izvedenca finančne stroke. Tožnik je predlog za postavitev izvedenca finančne stroke podal z vlogo z dne 28. 9. 2016, vendar predloga ni substanciral.
nepremoženjska škoda - višina nepremoženjske škode - sodna poravnava - zapis sodne poravnave - predmet sodne poravnave - nova škoda - pravica do izjave - dokazovanje - pravica do pritožbe
Po stališču Vrhovnega sodišča RS pritožbeno sodišče napak sodišča prve stopnje, ki se ne opredeli do ključnih navedb pravdnih strank in izvedenih dokazov (oziroma ne obrazloži zavrnitve posameznih dokaznih predlogov), ne more odpraviti na način, da jih obravnava samo. Pravica do izjave (kot temeljna sestavina poštenega postopka) je namreč stranki priznana na vsaki stopnji sojenja, z opisanim odpravljanjem pomanjkljivosti prvostopenjskih sodb pa bi bila bistveno okrnjena tudi pravica do pritožbe.
ZPIZ-2 člen 52, 52/1, 53, 392.. ZPIZ-1 člen 109, 110, 119, 425, 426.. BBHSZ člen 2, 2/3, 20, 21.
vdovska pokojnina - (ne)izpolnjevanje pogojev - meddržavni sporazum - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pokojni tožničin mož v Sloveniji ni bil uživalec pravic iz obveznega zavarovanja, dopolnil pa je tudi le 3 leta, 6 mesecev in 6 dni pokojninske dobe, zaradi česar v obravnavani zadevi zakonsko določeni pogoji na strani pokojnega tožničinega moža A.A. za priznanje pravice do vdovske pokojnine niso izpolnjeni. Že iz tega razloga, ker niso izpolnjeni pogoji na strani pokojnega zavarovanca, tožnici pravice do vdovske pokojnine ni mogoče priznati na podlagi določbe 52. člena ZPIZ-2. Izpolnjeni pa niso niti pogoji za uporabo prehodne določbe 392. člena ZPIZ-2, na podlagi katere je odločilen datum nastanka zavarovalnega primera, torej smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic. Tožnico je ob smrti pokojnega moža dopolnila le 31 let starosti.
pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev - zdravstvena dejavnost - pogodbena odškodninska odgovornost - pojasnilna dolžnost - kršitev pojasnilne dolžnosti
Ker ima poškodba trovejnega živca po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedeniškem mnenju, lahko zelo različne posledice, zelo različne pojavne oblike z zelo različno stopnjo pojavnosti, je v okviru presoje obsega in pravilnosti izpolnitve pojasnilne dolžnosti sodišče prve stopnje glede na vse okoliščine tega dejanskega primera materialno pravno povsem pravilno ugotavljalo, katere od posameznih, tudi po tožnici izrecno zatrjevanih, posledic, težav oziroma pojavnih oblik te poškodbe predstavljajo tista tveganja predvidenega posega, na katera bi morala biti tožnica pred samim posegom opozorjena, da bi lahko uresničila svojo ustavno pravico do samoodločbe iz 35. člena URS.
Čeprav pri operaciji tožnice ni šlo za operacijo, ki bi bila nujna, pa jo je bilo vseeno potrebno opraviti. To pomeni, da v tem konkretnem primeru pojasnilna dolžnost, v nasprotju s pritožbenimi navedbami tožnice, ni bila najširša, posledično pa zdravniku tožnice tudi ni bilo potrebno opozoriti na prav vsa, tudi redka tveganja opravljenega operativnega posega oziroma v tem konkretnem primeru na možnost nastanka nevropatske bolečine.
ZŠtip-1 člen 87, 87/7, 93, 93/5, 97, 97-7, 99, 99/1, 99/8.. ZUPJS člen 43, 43/1.. OZ člen 336.
štipendija - vračilo štipendije - zastaranje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo ključno dejstvo za presojo in to je, da tožeča stranka do 30. 9. 2018, ni uspešno zaključila izobraževanja, zaradi česar je podan razlog iz 97. člena ZŠtip-1 za prenehanje štipendijskega razmerja. V določilu 8. odstavka 99. člena ZŠtip-1 je določena obveznost dodeljevalca štipendije, da o vračilu sredstev zaradi prenehanja štipendijskega razmerja izda odločbo, čemur je pristojni CSD sledil ter v zakonitem roku 13. 5. 2020 izdal takšno odločbo. Nenazadnje tudi opredelitev iz prvega odstavka 43. člena ZUPJS „da CSD lahko v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek“, izkazuje, da začne rok treh let teči po prenehanju pravice. Pristojni CSD je imel dejansko in pravno podlago za izdajo odločbe o prenehanju pravice do državne štipendije z dne 13. 5. 2020 in v posledici prenehanja pravice zahtevati vračilo zneskov štipendije za študijsko leto 2016/2017 v višini 1.900,00 EUR.
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 43, 43/1, 44, 44/1, 48, 48/5. ZGJS člen 1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobro - grajeno javno dobro - izvedensko mnenje - infrastruktura
Zmotno je stališče pritožbe, da je dejanska/pretekla redna raba zemljišča lahko kvečjemu dodatni kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju udeleženke) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih (ta predstavlja zgolj enakopraven kriterij). ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma. Sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
ZGD-1 člen 32, 506, 506/4, 522. ZSReg člen 2a, 2a/2, 4, 4/1-7, 8, 8/2, 41. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 482, 482/1-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - gospodarski spor - skupščina d.o.o. - veljavnost sklepa skupščine - vpis zastopnika v sodni register - legitimacija družbenika
O tem, kdo bo poslovodja d. o. o., odločajo družbeniki te družbe z glasovanjem na skupščini. Sama družba ne more iz lastnih deležev uresničevati glasovalnih pravic. Kadar pride do spora med družbeniki o tem, kdo naj bo poslovodja družbe in hkratne izvedbe več skupščin, so praviloma za rešitev spornega razmerja legitimirani družbeniki, ne pa sama družba, ki niti nima svoje lastne sposobnosti izjavljanja volje, saj jo izjavlja preko fizičnih oseb, njenih zakonitih zastopnikov. Če obstaja med družbeniki spor o višini njihovih glasovalnih pravic in posledično o tem, kdo ima pravico odločanja o imenovanju poslovodje družbe, pa ravno pride do take situacije, do katere je prišlo tudi v konkretnem primeru, in sicer da družba z dvema zakonitima zastopnikoma, ki vsak od njiju zastopa interese ene skupine družbenikov, dejansko deluje in nastopa sama proti sebi, kar je tako v korporacijsko pravnem kot v procesnem smislu nedopustno. Zato družba ne more uresničevati pravic namesto družbenikov.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/3, 91.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 7, 7/1.
dodatek za nego otroka - neizpolnjevanje pogojev
V 91. členu ZSDP-1 je določeno, da minister določi natančnejše pogoje in natančnejši postopek za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov. V Pravilniku so tako določeni kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. V prilogi tega Pravilnika pa je tudi Seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj. V 6. členu Pravilnika je določeno, da se za dolgotrajno hudo bolne otroke po tem pravilniku štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. V prvem odstavku 7. člena pa je določeno, da se za otroke z več motnjami po tem pravilniku štejejo otroci, ki imajo hkrati več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka posebej sicer ne predstavlja take stopnje motnje ali bolezni iz tega pravilnika, na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo po tem pravilniku, njihova kombinacija pa upravičenost do posamezne pravice utemeljuje.
Pri tožničinem otroku gre za alergijo na dva živila, ne pa za alergijo na tri oziroma več živil, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj določen v 7. točki Seznama ter v 6. oziroma 7. členu Pravilnika.