prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - trajanje prepovedi - omilitev sankcij
Prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije se izreče za dobo enega leta in sodišče ne more določiti krajšega ali daljšega trajanja te prepovedi.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - umik objave - umik vsebin s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - novinarski prispevek - svoboda izražanja - relativno javna osebnost - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnika, ki je bil do pred kratkim vodja sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi, sodi med t.i. relativno javne osebnosti. V zvezi s svojim poklicnim delom je zato moral pričakovati povečano zanimanje in kritično presojo javnosti (ter sprejeti manjše polje pričakovane zasebnosti).
Že zaradi antagonističnega razmerja med tožnikom in intervjuvancem (obsojencem na dolgo zaporno kazen zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je med drugim ukvarjala s prodajo droge) je pričakovati, da bo javnost kritično presojala vsebino spornih izjav. Tudi iz tega razloga ne drži, da bi se ta medijska vsebina (zaradi trajajoče objave oziroma povečevanja števila ogledov) lahko ukoreninila in percipirala kot dejstvo.
Sprejemljiv je zaključek, da tožniku ne grozi tako intenzivna škoda, ki je ugodilna sodba v rednem postopku ne bi mogla več odpraviti (težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda).
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.. ZJU člen 24, 24/5.
plačilo delovne uspešnosti - povečan obseg dela - procesna predpostavka
Ključna procesna predpostavka je določena v petem odstavku 24. člena ZJU. Po tej določbi je zoper sklep o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe pri delodajalcu, ki pa v tožnikovem primeru, kot pravilno izpostavlja tožena stranka, ni izpolnjena. Zoper izdane sklepe o delu plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela se tožnik ni pritožil, čeprav ga je tožena stranka o tem poučila. Priznanje (večje) mesečne delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela bi moral tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki skladno s 24. členom ZJU, da bi lahko na tej podlagi temeljil denarni zahtevek. Ker tega ni storil, ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku.
pravična denarna odškodnina - višina in izčrpanost zavarovalne vsote - nova škoda in dodatna odškodnina - mesečna renta
Odmerjen znesek odškodnine predstavlja v času sojenja (oziroma v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje) 33,3 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, kar je primerljivo s primeri iz sodne prakse in ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka s predlogi o poizvedbah o tem, katera vozila naj bi tožnik v času trajanja zakonske zveze dejansko kupil in nato prodal, skušala ugotavljati dejstva (ne pa jih dokazovati), zato je tak predlog utemeljeno zavrnilo, s čimer ni kršilo določil 227. in 228. člena ZPP.
Vse navedbe nasprotne udeleženke in njenega sina se nanašajo na domnevne nepravilnosti v Domu ..., kar nima nobene zveze z obravnavano zadevo, to je s postavitvijo začasnega skrbnika nasprotni udeleženki (prvi odstavek 2. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 34a, 34a/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZPP člen 2, 182, 182/3, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osnovni znesek minimalnega dohodka - kreditne obveznosti - pritožbene novote - predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - eventualna kumulacija zahtevkov - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse ter ugodilo predlogu za obročno plačilo sodne takse. Tretji odstavek 182. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 določa, da lahko dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, tožeča stranka uveljavlja z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni predlog, bi moralo najprej odločiti o utemeljenosti prvega podrednega predloga. O drugem podrednem predlogu bi lahko odločalo le v primeru, če bi presodilo, da prvi podredni predlog ni utemeljen.
Prvo sodišče je temeljito analiziralo obsojenčevo premoženjsko stanje, kar je povzeto v točki 6) izpodbijanega sklepa in glede na obsojenčeve dohodke in dohodke njegove izvenzakonske partnerke ugotovilo, da v času podaje predloga za oprostitev plačila stroškov postopka obsojenec izkazuje celo boljše premoženjske razmere v primerjavi s tistimi, ki so bile ugotovljene ob izreku obsodilne sodbe v letu 2016, na podlagi česar je zaključilo, da obsojenčeve premoženjske razmere niso take, da bi plačilo stroškov kazenskega postopka, kot tudi sodne takse, kar mu je bilo naloženo z obema pozivoma in s plačilnim nalogom, ogrozilo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje njegove zunajzakonske partnerke. Zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka zavrnilo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - stroški postopka - stroški in nagrada odvetnika - postavitev odvetnika po uradni dolžnosti - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - zastopanje po uradni dolžnosti - pooblastilo za zastopanje - odvetniška tarifa
Ker pritožnik na naroku odločitvi sodišča, s katero je bil določen za postavljenega odvetnika, ni nasprotoval, tej odločitvi pa ne nasprotuje niti v pritožbi, je odločitev sodišča prve stopnje glede višine nagrade pravilna. Kot postavljeni odvetnik je na podlagi zgoraj povzetega petega odstavka 17. člena ZOdv upravičen le do polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po Odvetniški tarifi.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - temeljna načela stečajnega postopka - hujše kršitve dolžnosti upravitelja - kršitev dolžne skrbnosti - presoja sodišča - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - legitimacija za vložitev pritožbe - ugovor proti odpustu obveznosti
Upravitelj je lahko razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti, pri čemer zakon hujših kršitev ne opredeljuje. Sodišče je zato tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnik posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov, prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
Upraviteljica ni legitimirana za vložitev pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja. To pomeni, da pritožbeni očitek upraviteljici, da ni vložila pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja, ne more biti utemeljen.
razlika v plači - dejansko delo - odpoved terjatvi
Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi ugotovitve, da je tožnik v mesecu avgustu 2018 kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za nižje vrednoteno delo opravljal dela in naloge delovnega mesta novinar specialist, prisodilo vtoževano razliko v plači, ki v času podpisa nove pogodbe o zaposlitvi še ni zapadla v plačilo. Za preostalo vtoževano obdobje je tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači zavrnilo kot neutemeljen, saj se je tožnik s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi odpovedal vsem zapadlim terjatvam iz delovnega razmerja zoper toženo stranko, torej tudi razlikam v plači iz naslova dejansko opravljenega dela za obdobje od 1. 2. 2016 do 31. 7. 2018.
ZFPPIPP člen 48, 386, 386/1-2, 401, 401/1-1, 403, 403/1-2. ZPP člen 7, 13, 13/1, 212, 214, 214/2, 286. ZDR-1 člen 118, 200.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - načelo hitrosti stečajnega postopka - predhodno vprašanje - zavrnitev dokaznih predlogov - materialno procesno vodstvo
V obravnavani zadevi gre (za razliko od sodne prakse, navedene v pritožbi) za stečajno zadevo. 48. člen ZFPPIPP izrecno določa načelo hitrosti v postopkih zaradi insolventnosti. Že zakonska ureditev specialnega zakona, ki se nanaša na stečajne postopke, po presoji višjega sodišča v razmerju iz 286. člena ZPP tehtnico nagne na stran načela koncentracije in pospešitve postopka. Iz tega razloga sodišče ne sledi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje kljub naknadno predloženim dokaznim predlogom te upoštevati.
odmera pravdnih stroškov za izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma strankino prepričanje, da naj bi bilo vztrajanje izvedenca pri podanem naziranju napačno, ne vpliva na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, potrebna za izdelavo mnenja.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 10.. ZDR-1 člen 170.
potni stroški - službena pot - izobraževanje - odsotnost z dela
Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da je šlo pri njeni udeležbi na predavanjih za službeno pot, kar bi pomenilo, da je upravičena do povračila višjih potnih stroškov v skladu z 10. členom Aneksa, ki določa kilometrino v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer. S tem, ko se je udeležila izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bila napotena na službeno pot, ampak je bila z dela odsotna, tožena stranka pa ji je plačevala nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - čas izdaje odločbe
Zmotno je stališče pritožnika, da bi sodišče sklep o izterjavi stalnih prejemkov smelo izdati šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske skupnosti - pogoji za izvenzakonsko skupnost - spregled pogoja skupnega življenja - ločeno življenje - skupno življenje
Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je možnost spregleda pogoja skupnega življenja zgolj izjemna, in sicer če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, to so razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati, med drugim tudi zdravstveni ali starostni razlogi.
ZSPJS člen 17a.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/2.
preizkus ocene dela - zamuda roka
Tožena stranka je tožnici 4. 2. 2019 vročila ocenjevalni list, v katerem je nadrejeni navedel, da tožnice za ocenjevalno obdobje (leto 2018) ni ocenil, in takšno odločitev utemeljil. Ob prejemu ocenjevalnega lista je tožnica podpisala izjavo o seznanitvi. Tožnica je zahtevo za oceno njene delovne uspešnosti za leto 2018 vložila 18. 3. 2019, kar je po poteku osemdnevnega roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica zahtevo vložila prepozno.
Okrožna državna tožilka se pritožbeno zavzema, da se obtoženemu M. K. za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja davčne zatajitve izreče zaporna kazen v trajanju enega leta in štirih mesecev. Zahteva torej, da se obtoženega M. K. kot pomagača pri storitvi kaznivega dejanja kaznuje strožje kot samega storilca. Poglavitni argument pri tem je, da obtoženi M. K. krivde ni priznal in zato naj bi bila storilec kaznivega dejanja S. B. in že pravnomočno obsojena A. B., katere udeležba je bila prav tako opredeljena kot pomoč, v neenakopravnem položaju. Sodišča druge stopnje argument pritožnice ne prepriča.
Toženec pri družbi A.A. d. o. o. ni opravljal del, pri katerih bi izkoriščal tehnično - tehnološka in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki jih je pridobil pri delu za tožečo stranko.
Na toženki je breme dokazovanja, da ji tožba ni bila vročena v odgovor 4. 6. 2020, kot izhaja iz vročilnice. Trdi, da ji je bila tožba vročena šele 9. 6. 2020 – v posledici pomotnega sprejema pošiljke s strani administracije druge pravne osebe 4. 6. 2020, vendar pa iz pritožbenih trditev ne izhaja niti to, v čem naj bi bilo nepravilno ravnanje vročevalca, komu točno bi moralo biti pisanje vročeno, komu je bilo vročeno in v kakšnih okoliščinah. Tudi je toženka šele v pritožbi z dne 27. 8. 2020 zoper zamudno sodbo, ne npr. že ob vložitvi odgovora na tožbo 24. 6. 2020, kar bi imelo večjo težo, podala navedbe o napačnem vročanju tožbe v odgovor. Bolj kot skopa izjava direktorja druge pravne osebe (šele) z dne 4. 8. 2020 (da je njihova administracija po pomoti sprejela pošto, ki je v lasti podjetja B. d.o.o., ki je registrirano na istem naslovu, in jo po petih dneh predala lastniku omenjenega podjetja), bi bila za dokazovanje napačne vročitve primernejša izjava konkretne, poimensko določene administratorke z dne 4. 6. 2020 ali 9. 6. 2020 oziroma iz aktualnega časa napačnega vročanja, v kateri bi bilo natančno opisano zakaj je prišlo do pomotnega sprejema pošte, kako je potekala sporna vročitev, v čem naj bi bila napaka vročevalca, zakaj je prišlo do 5-dnevnega zamika predaje pošte toženki ipd. Zgolj z navedeno izjavo direktorja in s predlogom njegovega zaslišanja za potrjevanje navedb toženke o napačni vročitvi, ki so že same po sebi preskromne, da bi toženka lahko ovrgla dokazno moč vročilnice, pritožba ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bila toženki tožba 4. 6. 2020 pravilno vročena v odgovor.