Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje goljufije - oškodovanec kot tožilec - zahteva za preiskavo - obvezne sestavine
V abstraktnem delu opisa dejanja po predmetni zahtevi za preiskavo oziroma pravnem stavku, oškodovanec kot tožilec osumljeni očita izvršitveno obliko goljufije z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin, ki pa je v nadaljevanju opisa ne konkretizira, t. j. ne navede katere dejanske okoliščine je osumljena oškodovancu lažno zatrjevala oziroma mu jih prikrivala in ga s tem spravila v zmoto. Zatrjuje le, da ji je oškodovanec v škodo svojega premoženja izročil premoženje velike vrednosti (v nadaljevanju ga specificira) ″zaradi domnevne izvenzakonske skupnosti″, ki naj bi jo osumljena po prekinitvi izvenzakonske skupnosti odtujila ter kupnino zadržala zase.
Tožnica je s pripravljalno vlogo postavljeni tožbeni zahtevek dopolnila z navedbo višine terjatve, tako da je zahtevek postal določen, zaradi česar tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za spremembo tožbe, temveč le za oblikovanje določnejšega tožbenega zahtevka. Tožnica namreč ni spremenila istovetnosti zahtevka, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega. Obravnavani zahtevek je tudi po dopolnitvi v bistvenem enak kot pred tem.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog za odpoved - neplačilo najemnine in stroškov - izselitev najemnika - datum izdaje sodbe - prepis zvočnega posnetka - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženka najemnine za februar in marec 2020 ni plačala, prav tako ni plačevala stroškov, zato jo je tožnica z opominom in pozivom na odpravo odpovednega razloga opozorila na kršitev najemne pogodbe. Toženka je opomin prejela, kršitve pa ni odpravila. Teh ugotovitev toženka s pritožbo ne izpodbija. Torej ne zanika, da najemnine in stroškov za februar in marec 2020 ni plačala. Zato je sodišče prve stopnje na tako ugotovljeno in pritožbeno neizpodbijano dejansko stanje pravilno uporabilo določilo 103. člena SZ-1 ter najemno pogodbo pravilno odpovedalo, skladno s četrtim odstavkom 112. člena SZ-1 določilo rok za izselitev ter toženki naložilo, da tožnici stanovanje po preteku navedenega roka izroči.
ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 452, 453a.
spor majhne vrednosti - osebna vročitev - vročitev s fikcijo - rok za odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave
Vročitev šteje za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, ne glede na to, kdaj je pismonoša dejansko pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku. Zmotno je zato pritožbeno naziranje, da je rok za odgovor na tožbo pričel teči šele z dnem, ko je bilo sodno pisanje puščeno v toženkinem nabiralniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049709
ZVEtL-1 člen 3, 47, 50, 50/2. SPZ člen 226. ODZ paragraf 479. ZPP člen 354, 355.
neprava stvarna služnost - razpolagalni posel - vpis služnosti v zemljiško knjigo - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stvarna pravica na nepremičnini - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - etažna lastnina
ZVEtL-1 kot interventni zakon določa z namenom hitrejše ureditve nespornih pravnih in dejanskih položajev v zvezi z etažno lastnino ter pripadajočim zemljiščem v 47. členu, da imetnik obstoječe stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, lahko zahteva, da se ugotovi njen obstoj. A je pogoj za takšno „lažjo“ pridobitev stvarne ali obligacijske pravice določen v drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1, to je, da med udeleženci ni spora o obstoju ali odločilnih dejstvih v zvezi s stvarno ali obligacijsko pravico na pripadajočem zemljišču. Da se 47. in 50. člen ZVEtL-1 uporabljata v povezavi, je jasno zavzeto stališče v sodni praksi.
ZPP člen 72, 72/7, 87, 87/3, 89, 89/2, 363, 363/2.
zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - posebna pritožba - pravni interes za pritožbo - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem - pritožba vložena po pooblaščencu
Z določbami, ki omejujejo pravna sredstva zoper vsak posamičen sklep, je zagotovljeno, da se tudi nasprotni stranki omogoči sodno varstvo glede sprejema končne odločitve brez nepotrebnega odlašanja in da ne prihaja do zavlačevanja s kopičenjem pritožb v vsakem izmed vzporednih postopkov.
Ker toženca ne moreta uspeti s samostojno pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za izločitev, takega uspeha ne moreta doseči niti s pritožbo po pooblaščencu. Njun pritožbeni položaj zato ne bi bil nič drugačen, če bi sodišče dopustilo pritožbo njunega pooblaščenca, ki jo je zaradi pomanjkanja kvalifikacij, ki jih za zastopanje pred višjim sodiščem določa tretji odstavek 87. člena ZPP, pravilno zavrglo.
postavitev kolizijskega skrbnika - onemogočanje stikov z očetom - navzkrižje koristi staršev in otrok
Oba otroka v tem postopku zastopa mati, njo pa pooblaščeni odvetnik. Otroka že vrsto let nista imela stikov z očetom. Mati stikom nasprotuje. Zaradi onemogočanja stikov otrok z očetom je bila že pravnomočno obsojena. Navedeno po oceni pritožbenega sodišča izkazuje nasprotje koristi mladoletnih otrok in matere.
ZVEtL-1 člen 16, 18, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/6. ZPP člen 163. SPZ člen 105, 106.
vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov - skupni del stavbe - dejansko stanje - splošni skupni del - dokazovanje - začasni zastopnik
Pridobitelj posameznega dela je oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pravni naslov je po ZVEtL-1 listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.
odločanje o stikih z otrokom - mladoleten otrok - prijava udeležbe v postopku - pravni interes za udeležbo v postopku - izkazanost pravnega interesa - kolizijski skrbnik
V obravnavnem postopku se odloča o stikih obeh prijaviteljev udeležbe z njunim očetom.
Odločitev v tej zadevi bo nedvomno vplivala na pravni položaj obeh prijaviteljev udeležbe, s tem pa je tudi njun pravni interes izkazan.
Kreditne obveznosti preživninskih zavezancev se po ustaljeni sodni praksi pri opredelitvi preživninskih obveznosti praviloma ne upoštevajo, razen izjemoma, če bi bila kreditna obveznost, ki bi jo preživninski zavezanec plačeval, namenjena reševanju v konkretnem primeru stanovanjskega problema predlagateljice, česar pa predlagateljica ni zatrjevala.
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - prijava udeležbe v postopku - sorodnik - pravni interes - izkazanost pravnega interesa - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami
Z navedbo, da zaradi neizvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma ne prihaja do stikov med otrokoma in ostalimi sorodniki, predlagatelj svojega pravnega interesa ni izkazal.
Ločitvenemu upniku ni treba dokazati prezadolženosti dedičev, mora pa zadostiti dvema pogojema, in sicer: (1) da predlog (za ločitev zapuščine) vloži v treh mesecih od uvedbe dedovanja, in (2) da za verjetno izkaže svojo terjatev.
Vprašanje, ali bo sporni del nepremičnine v celoti predmet zapuščine ali pa bo upoštevana kupoprodajna predpogodba in bo prešel iz zapuščine, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisen obseg zapuščine.
začasna odredba - začasna ukinitev stikov - zavračanje stikov - ogroženost otroka - mladostniško obdobje (adolescenca) - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je konkretna ogroženost otrok jasno izražena. Otroka stike z očetom (že dolgo časa) odklanjata. Tokrat sta bila ob pogovoru s strokovno sodelavko na to temo v izraziti stiski, krču in joku. Ne le, da sta odločno in jasno povedala, da stikov ne želita in nočeta imeti (dejansko jih tudi nista imela, saj se stiki niso vzpostavili kljub odločbi sodišča), so tudi njuno vedenje in reakcije ob razgovoru na to temo izražali očitno stisko.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper odločitev o stroških - potrebnost tožbe - odločitev o glavni stvari - odločitev o stroških postopka v sodbi
Prva toženka nepotrebnosti tožbe ni dokazala, nasprotno, tožnica je dokazala, da je bila tožba potrebna, zato oba, kumulativno zahtevana pogoja po 157. členu ZPP nista podana in je odločitev sodišča prve stopnje, da sta toženca tožnici dolžna povrniti stroške postopka, pravilna.
gospodarski spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - sklenitev pogodbe - aktivna legitimacija - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Taka kršitev je podana takrat, kadar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti med drugim tudi zato, ker so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni oziroma sami s seboj v nasprotju. V nasprotju sami s seboj sta ugotovljeni odločilni pravni dejstvi, (1) da je B. B. direktorju toženke D. D. posredoval telefonsko številko neposrednega izvajalca E. E., iz česar bi logično sledilo, da sta pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila toženka in E. E. in (2) da je B. B. direktorju toženke posredoval oba kontakta, torej tožnice oziroma E. E., iz česar pa sledi, da je toženka pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila s tožnico oziroma z E. E. V prvem primeru je tožbeni zahtevek neutemeljen, v drugem pa je lahko utemeljen ali pa tudi ne.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest - indikator
Namen ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja je v tem, da lahko obdolženec z navedbami v ugovoru in predlaganjem dokazov poskuša izkazati, da utemeljen sum ni podan tj. da verjetnost, da je storil očitani mu prekršek, ni večja od verjetnosti, da ga ni storil. Tega praviloma ni mogoče doseči s sklicevanjem na nezakonitost dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep, saj bi morala biti nezakonitost tako evidentna, da bi bilo na prvi pogled očitno, da dokaz ni zakonito pridobljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049070
ZSKZDČEU-1 člen 225 - 235. KZ-1 člen 7, 7/1, 308, 308/3, 308/6. Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (2009) člen 4, 4/2, 4/3, 5, 5/3, 11.
kazenska evidenca - načelo lojalnega sodelovanja - uporaba milejšega zakona - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazenske sankcije - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Višje sodišče ugotavlja, da je zmotno stališče zagovornika, da bi se tujcu, državljanu Evropske Unije, ki se mu v kazenskem postopku sodi v naši državi, podatek iz kazenske evidence o izreku obsodbe, ki ni bila izrečena v naši državi, izbrisal po določbah slovenskega kazenskega zakona, ker tako stališče nima pravne podlage. V spisu se nahaja kazenska evidenca za obsojenca - t. i. ECRIS, za katero je skladno s členom 11 okvirnega sklepa 2008/315/PNZ zaprosil pristojni organ Republike Slovenije. Iz kazenske evidence izhaja, da je bil obsojenec predhodno obsojen v Španiji, kar pomeni, da je za izbris kazni iz kazenske evidence za posamezno obsodbo pristojna izključno Španija. Višje sodišče ob tem še ugotavlja, da zagovornik niti ne uveljavlja, še posebej ne konkretno, da je nastopil pogoj za izbris kazni iz kazenske evidence po določbah o izbrisu, ki jih ureja Republika Španija. S tem je, ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, potrebno zaupati Republiki Španiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po pravu države izreka obsodbe še niso bile izbrisane.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 411, 411/1, 413, 413/1, 413/2.
obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - novi dokazi ali dejstva, ki bi verjetno pripeljali do drugačne odločitve
Stopnja formalnega preizkusa je nujno odvisna od kompleksnosti vsake posamezne zadeve - bolj kot je bilo ugotavljanje dejanskega stanja v kazenskem postopku zapleteno, specifično ali obširno, sorazmerno bolj bo poglobljen tudi formalni preizkus. Temu botruje predvsem dejstvo, da formalna presoja ni namenjena zgolj ugotavljanju, ali gre za določena nova dejstva in dokaze, ki bi utegnila biti na splošno obsojencu v korist - kot že opredeljeno uvodoma, je pravni standard za dopustitev obnove postavljen višje: nova dejstva ali novi dokazi morajo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi utegniti povzročiti oprostitev obsojenega ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Glede na to, da je šlo v konkretni zadevi za indično sodbo, številna pravno odločilna dejstva pa so se ugotavljala na podlagi več dejstvenih sklopov in okoliščin z različnimi in številnimi dokazi, pritožbeni senat ocenjuje ugotavljanje konkretnega dejanskega stanja kot kompleksno in zahtevno.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
Sodišče se v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki ga je storilec storil v času preizkusne dobe.