sklep o prekinitvi postopka - prekinitev pravdnega postopka - imetniki podrejenih obveznic - izbris obveznic - razlogi za prekinitev - predhodno vprašanje - protiustavnost zakona - ustavna odločba - Banka Slovenije - nadaljevanje postopka - Nova Ljubljanska banka (NLB) - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - varstvo imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah
Opustitev vložitve tožbe za presojo vprašanja pravilnosti in zakonitosti odločb Banke Slovenije s strani tožene stranke je eden od razlogov, da je tožeča stranka proti toženi stranki vložila to tožbo.
Tudi v teh postopkih je bistveno, ali so tako ugotovljena dejstva kot tudi zaključki Banke Slovenije glede potrebnosti izreka izrednega ukrepa pravilni in ali je bil izredni ukrep potreben, sorazmeren in zakonit. Šele po razjasnitvi teh vprašanje je nadalje mogoče presojati ravnanje poslovnih bank in posledično njihovo odškodninsko odgovornost.
Smotrno, ekonomično in ustavno skladno je, da so vprašanja, ki zadevajo pravilnost predpostavk za izdajo odločb Banke Slovenije in so skupna vsem odškodninskim postopkom imetnikov kvalificiranih pravic, rešena na enak način za vse odškodninske postopke.
ugovor tretjega - ugovor dolžnika - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - impugnacijski ugovor
Dolžnik je postal lastnik obremenjene nepremičnine ter s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika. Hipotekarni upnik ima kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. Ustavno sodišče RS se je izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnega upnika v izvršilnem postopku le kot dolžnik z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov. Tega s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega ne more doseči. Če je priposestvovanje nastopilo pred pridobitvijo prisilne hipoteke, je to lahko razlog, da obveznost ni prešla na dolžnika, to pa je tudi ugovorni razlog novega dolžnika zoper pravno nasledstvo. Iz tega razloga hipotekarnega dolžnika ni mogoče šteti kot tretjega.
Ugovor tretjega lahko vloži le tisti, ki ni stranka postopka (torej to ni pravno sredstvo dolžnika). Dolžnik lahko začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v primeru, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Sodna praksa dopušča začetek pravde na nedopustnost izvršbe tudi v primeru, ko je dolžnik v ugovoru uveljavljal impugnacijski razlog (npr. da terjatev ni prešla na izvršilnega dolžnika), to je tistih, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, če ti vsaj posredno zadevajo samo terjatev.
odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog za odpoved - neplačilo najemnine in stroškov - izselitev najemnika - datum izdaje sodbe - prepis zvočnega posnetka - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženka najemnine za februar in marec 2020 ni plačala, prav tako ni plačevala stroškov, zato jo je tožnica z opominom in pozivom na odpravo odpovednega razloga opozorila na kršitev najemne pogodbe. Toženka je opomin prejela, kršitve pa ni odpravila. Teh ugotovitev toženka s pritožbo ne izpodbija. Torej ne zanika, da najemnine in stroškov za februar in marec 2020 ni plačala. Zato je sodišče prve stopnje na tako ugotovljeno in pritožbeno neizpodbijano dejansko stanje pravilno uporabilo določilo 103. člena SZ-1 ter najemno pogodbo pravilno odpovedalo, skladno s četrtim odstavkom 112. člena SZ-1 določilo rok za izselitev ter toženki naložilo, da tožnici stanovanje po preteku navedenega roka izroči.
odločanje o stikih z otrokom - mladoleten otrok - prijava udeležbe v postopku - pravni interes za udeležbo v postopku - izkazanost pravnega interesa - kolizijski skrbnik
V obravnavnem postopku se odloča o stikih obeh prijaviteljev udeležbe z njunim očetom.
Odločitev v tej zadevi bo nedvomno vplivala na pravni položaj obeh prijaviteljev udeležbe, s tem pa je tudi njun pravni interes izkazan.
postavitev kolizijskega skrbnika - onemogočanje stikov z očetom - navzkrižje koristi staršev in otrok
Oba otroka v tem postopku zastopa mati, njo pa pooblaščeni odvetnik. Otroka že vrsto let nista imela stikov z očetom. Mati stikom nasprotuje. Zaradi onemogočanja stikov otrok z očetom je bila že pravnomočno obsojena. Navedeno po oceni pritožbenega sodišča izkazuje nasprotje koristi mladoletnih otrok in matere.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper odločitev o stroških - potrebnost tožbe - odločitev o glavni stvari - odločitev o stroških postopka v sodbi
Prva toženka nepotrebnosti tožbe ni dokazala, nasprotno, tožnica je dokazala, da je bila tožba potrebna, zato oba, kumulativno zahtevana pogoja po 157. členu ZPP nista podana in je odločitev sodišča prve stopnje, da sta toženca tožnici dolžna povrniti stroške postopka, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049709
ZVEtL-1 člen 3, 47, 50, 50/2. SPZ člen 226. ODZ paragraf 479. ZPP člen 354, 355.
neprava stvarna služnost - razpolagalni posel - vpis služnosti v zemljiško knjigo - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stvarna pravica na nepremičnini - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - etažna lastnina
ZVEtL-1 kot interventni zakon določa z namenom hitrejše ureditve nespornih pravnih in dejanskih položajev v zvezi z etažno lastnino ter pripadajočim zemljiščem v 47. členu, da imetnik obstoječe stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, lahko zahteva, da se ugotovi njen obstoj. A je pogoj za takšno „lažjo“ pridobitev stvarne ali obligacijske pravice določen v drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1, to je, da med udeleženci ni spora o obstoju ali odločilnih dejstvih v zvezi s stvarno ali obligacijsko pravico na pripadajočem zemljišču. Da se 47. in 50. člen ZVEtL-1 uporabljata v povezavi, je jasno zavzeto stališče v sodni praksi.
začasna odredba - začasna ukinitev stikov - zavračanje stikov - ogroženost otroka - mladostniško obdobje (adolescenca) - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je konkretna ogroženost otrok jasno izražena. Otroka stike z očetom (že dolgo časa) odklanjata. Tokrat sta bila ob pogovoru s strokovno sodelavko na to temo v izraziti stiski, krču in joku. Ne le, da sta odločno in jasno povedala, da stikov ne želita in nočeta imeti (dejansko jih tudi nista imela, saj se stiki niso vzpostavili kljub odločbi sodišča), so tudi njuno vedenje in reakcije ob razgovoru na to temo izražali očitno stisko.
ZVEtL-1 člen 16, 18, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/6. ZPP člen 163. SPZ člen 105, 106.
vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov - skupni del stavbe - dejansko stanje - splošni skupni del - dokazovanje - začasni zastopnik
Pridobitelj posameznega dela je oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pravni naslov je po ZVEtL-1 listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.
Kreditne obveznosti preživninskih zavezancev se po ustaljeni sodni praksi pri opredelitvi preživninskih obveznosti praviloma ne upoštevajo, razen izjemoma, če bi bila kreditna obveznost, ki bi jo preživninski zavezanec plačeval, namenjena reševanju v konkretnem primeru stanovanjskega problema predlagateljice, česar pa predlagateljica ni zatrjevala.
ZPP člen 72, 72/7, 87, 87/3, 89, 89/2, 363, 363/2.
zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - posebna pritožba - pravni interes za pritožbo - zastopanje v postopku pred višjim sodiščem - pritožba vložena po pooblaščencu
Z določbami, ki omejujejo pravna sredstva zoper vsak posamičen sklep, je zagotovljeno, da se tudi nasprotni stranki omogoči sodno varstvo glede sprejema končne odločitve brez nepotrebnega odlašanja in da ne prihaja do zavlačevanja s kopičenjem pritožb v vsakem izmed vzporednih postopkov.
Ker toženca ne moreta uspeti s samostojno pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za izločitev, takega uspeha ne moreta doseči niti s pritožbo po pooblaščencu. Njun pritožbeni položaj zato ne bi bil nič drugačen, če bi sodišče dopustilo pritožbo njunega pooblaščenca, ki jo je zaradi pomanjkanja kvalifikacij, ki jih za zastopanje pred višjim sodiščem določa tretji odstavek 87. člena ZPP, pravilno zavrglo.
postopek za ureditev stikov med starši in otroki - prijava udeležbe v postopku - sorodnik - pravni interes - izkazanost pravnega interesa - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami
Z navedbo, da zaradi neizvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma ne prihaja do stikov med otrokoma in ostalimi sorodniki, predlagatelj svojega pravnega interesa ni izkazal.
Ločitvenemu upniku ni treba dokazati prezadolženosti dedičev, mora pa zadostiti dvema pogojema, in sicer: (1) da predlog (za ločitev zapuščine) vloži v treh mesecih od uvedbe dedovanja, in (2) da za verjetno izkaže svojo terjatev.
Vprašanje, ali bo sporni del nepremičnine v celoti predmet zapuščine ali pa bo upoštevana kupoprodajna predpogodba in bo prešel iz zapuščine, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisen obseg zapuščine.
Tožnica je s pripravljalno vlogo postavljeni tožbeni zahtevek dopolnila z navedbo višine terjatve, tako da je zahtevek postal določen, zaradi česar tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za spremembo tožbe, temveč le za oblikovanje določnejšega tožbenega zahtevka. Tožnica namreč ni spremenila istovetnosti zahtevka, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega. Obravnavani zahtevek je tudi po dopolnitvi v bistvenem enak kot pred tem.
gospodarski spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - sklenitev pogodbe - aktivna legitimacija - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Taka kršitev je podana takrat, kadar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti med drugim tudi zato, ker so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni oziroma sami s seboj v nasprotju. V nasprotju sami s seboj sta ugotovljeni odločilni pravni dejstvi, (1) da je B. B. direktorju toženke D. D. posredoval telefonsko številko neposrednega izvajalca E. E., iz česar bi logično sledilo, da sta pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila toženka in E. E. in (2) da je B. B. direktorju toženke posredoval oba kontakta, torej tožnice oziroma E. E., iz česar pa sledi, da je toženka pogodbo o popravilu elektro omarice sklenila s tožnico oziroma z E. E. V prvem primeru je tožbeni zahtevek neutemeljen, v drugem pa je lahko utemeljen ali pa tudi ne.
ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 452, 453a.
spor majhne vrednosti - osebna vročitev - vročitev s fikcijo - rok za odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - fikcija pripoznave zahtevka - sodba na podlagi pripoznave
Vročitev šteje za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, ne glede na to, kdaj je pismonoša dejansko pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku. Zmotno je zato pritožbeno naziranje, da je rok za odgovor na tožbo pričel teči šele z dnem, ko je bilo sodno pisanje puščeno v toženkinem nabiralniku.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - omilitev sankcije
Besedilo drugega odstavka 202.e člena ZP-1 je povsem jasno in nedvoumno ter ne omogoča kakršnegakoli tehtanja oziroma možnosti, da se kljub izpolnjevanju pogojev za preklic storilcu ne prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako ni mogoče smiselno uporabiti določb o omilitvi sankcij.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest - indikator
Namen ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja je v tem, da lahko obdolženec z navedbami v ugovoru in predlaganjem dokazov poskuša izkazati, da utemeljen sum ni podan tj. da verjetnost, da je storil očitani mu prekršek, ni večja od verjetnosti, da ga ni storil. Tega praviloma ni mogoče doseči s sklicevanjem na nezakonitost dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep, saj bi morala biti nezakonitost tako evidentna, da bi bilo na prvi pogled očitno, da dokaz ni zakonito pridobljen.
procesna nesposobnost - procesna sposobnost stranke - postavitev začasnega zastopnika - učinek procesnih dejanj - nedovoljena vloga
Postavitev začasnega zastopnika predpostavlja ugotovitev, da stranka ni procesno sposobna. Zato v postopku ne more nastopati sama, ampak v njenem imenu procesna dejanja zanjo opravlja njen začasni zastopnik. Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo, posledično pa tudi ne njene vloge.
Sodno priznane otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.