CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00049372
ZIZ člen 24, 24/4. ZPP člen 226, 226/2. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2. ZGD-1 člen 580, 580/6.
nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - tuja pravna oseba kot dolžnik - pripojitev družbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - hrvaško pravo - obvestilo o tujem pravu - prevod v slovenski jezik - načelo iura novit curia
S tem, ko je sodišče prve stopnje z navedbo zakonske podlage pojasnilo, da s pripojitvijo pripojena družba preneha, vse premoženje pripojene družbe, skupaj z obveznostmi pa preidejo na prevzemno družbo (prvi in drugi stavek tretjega odstavka 522. člena ZTD), se je hkrati opredelilo tudi do pravnega nasledstva konkretne terjatve upnika oziroma, kot pravilno izpostavi dolžnik, obveznosti.
Tudi glede tujega prava velja načelo iura novit curia, kar pomeni, da tudi tuje pravo sodišče pozna. Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, kot je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, je le dodatna možnost, ki jo le-to ima, in ne tudi obveznost. Ustrezno tuje pravo lahko tudi neposredno uporabi, ne da bi pridobivalo pojasnilo ali ga prevajalo.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 142, 142/3, 212. ZIZ člen 36.
vročanje - osebna vročitev - vročitev družinskemu članu - vrnitev v prejšnje staje
Pojem odrasel član gospodinjstva poleg običajnih družinskih skupnosti vključuje tudi druge skupnosti, saj ni potrebno, da gre za življenjsko skupnost, pač pa lahko gre zgolj za ekonomsko skupnost, bistveno je, da obstoji realno pričakovanje, da bo oseba, ki je pisanje sprejela, s tem pisanjem tudi pravočasno seznanila naslovnika.
medicinski poseg - telesna poškodba - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - prenizka odškodnina - izvedensko mnenje - izpovedba oškodovanca - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - uspeh po temelju in po višini - pritožbeni stroški - sprememba izpodbijane odločbe
Po vsem navedenem znaša po oceni pritožbenega sodišča pravično zadoščenje tožnici za nepremoženjsko škodo skupaj 15.200,00 EUR oziroma približno 11,9 povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja, kar ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, pritožbenih teženj po nadaljnjem povišanju pa ne gre podpreti.
V odškodninskih pravdah sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva na primer v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
predaja zahtevane osebe - zahtevana oseba - popolnost in razumljivost vloge - dvojna kaznivost
Ne gre namreč za procesno situacijo, ko bi bil zoper zahtevano osebo že v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, saj posamezna preiskovalna dejanja še ne pomenijo (pravnomočnega) začetka kazenskega postopka. Zgolj ta okoliščina pa je odklonitveni razlog za predajo zahtevane osebe iz 11. člena ZSKZDČEU-1.
Dejstvo, da je država odreditve zatem posredovala odločbo, s katero je bila pritožba zagovornika obdolženca oziroma zahtevane osebe zoper sklep o odreditvi pripora zavrnjena kot neutemeljena, hkrati pa še sedanje pritožbene navedbe zagovornika v tem izročitvenem postopku, da je B.T. prejel tudi sklep o priporu, pomenijo, da je bilo v ponovljenem postopku zadoščeno tudi ustavnemu jamstvu o pravici do izjave zahtevane osebe, in je posledično izpodbijana odločitev tudi iz tega vidika pravilna in utemeljena.
gospodarski spor majhne vrednosti - odvoz komunalnih odpadkov - oprava storitev - pravočasnost dokazov
Dejstvo je, da je (večinska) sodna praksa, ki jo citira že sodišče prve stopnje (nanjo se je med sojenjem sklicevala tudi toženka), v takšnih in podobnih sporih enotna, in sicer, da pravno razmerje med pravdnima strankama res temelji na zakonu in odloku, vendar je njuno razmerje dvostransko in odplačno. To pa pomeni, da ob ugovoru zavezanca (toženke), da storitve odvoza odpadkov niso bile opravljene, (zgolj) sklicevanje tožnice na zakonske obveznosti iz ZVO -1 in obveznosti iz občinskega odloka, za odločitev v njeno korist ne zadoščajo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050052
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 8, 8/5, 15, 18, 18/1, 178, 178/5. URS člen 29, 29-2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - pravica do obrambe - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - zaslišanje prič v preiskavi - uporaba jezika v postopku - načelo proste presoje dokazov - načelo ekonomičnosti postopka
Ponovljeno neposredno zaslišanje vseh prič na glavni obravnavi, in prevajanje njihovih izpovedb po sodni tolmački, ob navzočnosti obdolženca, je slednjemu zagotovilo ustrezno in učinkovito pravico do obrambe, to je do zaslišanja obremenilnih prič oziroma do soočenja z obremenilnimi dokazi. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in razlogi izpodbijane sodbe glede očitkov obdolžencu, namreč ne temeljijo neposredno na izjavah oškodovanke v kazenski ovadbi in vsebini njenega razgovora na CSD, temveč na njeni neposredni izpovedbi pred sodiščem.
statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - prenos podjetja na kapitalsko družbo - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - prenehanje pravdne stranke
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je posebej urejeno v 7. Poglavju ZGD-1 v členih 667 do 672. Po določbi člena 667 se podjetnik lahko statusno preoblikuje s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo pri čemer s prenosom podjetja preidejo na družbo podjetje podjetnika, ter vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Z vpisom prenosa v register podjetnik preneha opravljati dejavnost, AJPES pa opravi izbris podjetnika iz poslovnega registra (tretji odstavek 671. člena ZGD-1), saj ta preneha obstajati (tretji odstavek člena 591 ZGD-1). Tožeča stranka kot samostojni podjetnik je tako prenehala obstajati in kot taka ne more biti več aktivno legitimirana za ta spor.
duševno zdravje - namestitev v varovani oddelek - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - izvedenec psihiatrične stroke - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče je ugotovilo, da so vsi pogoji izpolnjeni. Izvedenec je tako potrdil, da je akutno bolnišnično zdravljenje pri pridržani osebi zaključeno, po letu 1991 se je že petindvajsetkrat zdravila v psihiatrični bolnišnici. Pridržana oseba je povsem nekritična do svojega stanja, zato vedno ob odpustu iz bolnišnice preneha jemati zdravila, posledica tega pa je, da se ji stanje zaradi duševne motnje hitro poslabša. Brez 24-urnega nadzora ni mogoče zagotoviti rednega jemanja zdravil v predpisanih odmerkih, opustitev terapije pa zelo hitro povzroči moteno presojo resničnosti in neobvladovanje ravnanj. S tem hudo ogroža svoje zdravje in življenje, kar pa je posledica rezidualne shizofrenije, pri kateri izstopajo predvsem nanašalno preganjalne blodnje. Namestitev pridržane osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je edina realna možnost, da se ji zagotovi 24 urni nadzor in tako zagotovi takojšnje ukrepanje ob poslabšanju duševnega stanja, s tem pa prepreči ogroženost njenega zdravja in življenja.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izvedensko delo
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja udeleženke in izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Pritožnica izpolnjenosti navedenih pogojev za zadržanje zgolj s pavšalnim nestrinjanjem z njihovo ugotovitvijo ne more izpodbiti.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - pogoji za nadzorovano obravnavo - zdravljenje oseb z duševno motnjo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici
Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - služnostna pravica - pravica do izjave - opustitev izvedbe dokazov - zaslišanje priče - udeležba v postopku
ZVEtL-1 v 48. členu določa krog udeležencev postopka. Skladno s petim odstavkom navedenega člena lahko občina, na območju katere je stavba, zaradi varovanja javnega interesa v postopku prijavi udeležbo, če verjetno izkaže obstoj javnega interesa. Občina je torej tista, ki varuje javni interes in nihče drug.
Pritožnika, ki zatrjujeta obstoj stvarne pravice, sta sicer nedvomno imela pravni interes, da bi bila obveščena o predmetnem nepravdnem postopku in da bi jima bilo s tem omogočeno sodelovanje v postopku. Vendar pa je njun pravni interes prenehal. Prenehal je v trenutku, ko je predlagateljica postopka v odgovoru na njuno pritožbo izrecno izjavila, da služnosti ne priznava.
Na tem mestu velja glede okoliščin iz 43. člena ZVEtL-1 še pojasniti, da zakon na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče.
prekinitev postopka - identično dejansko stanje - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja
Kazenska ovadba, ki jo je tožnik vložil zoper upnika (posojilodajalca) zaradi kaznivega dejanja zlorabe izvršbe po 216. členu Kazenskega zakonika naj bi bila po naziranju toženke utemeljen razlog za prekinitev pravdnega postopka. Vendar pa je zmotno pritožbeno stališče o takšni povezanosti zadev, ki bi utemeljevala takšno postopanje.
dogovor o pristojnosti - izvršilni postopek - ugovor dolžnika
Dolžnik se utemeljeno sklicuje na njegove ugovorne trditve in priloženo pogodbo št. 312/2016. Iz ugovoru dolžnika priloženih računov s tema številkama izhaja, da se nanašata na sklenjeno pogodbo št. 312/2016. Iz 23. člena te pogodbe izhaja za primer, če spornega vprašanja pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, je za rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
vpis spremembe članov nadzornega sveta - nesuspenzivnost pritožbe - nepravdni postopek
V sklepu Okrožnega sodišča v Celju Ng 9/2020 z dne 30. 10. 2020 je v pravnem pouku v zadnji vrstici navedeno, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Udeleženec neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče na podlagi drugega odstavka 35. člena ZNP-1 o tem odločiti v izreku. Ne zahteva izrecno odločitev v izreku, kot zmotno navaja udeleženec, pač pa je potrebno sodno odločbo razlagati kot celoto, torej tudi pravni pouk kot njen sestavni del.
standard obrazloženosti ugovora - verodostojna listina
Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika. Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - dokazovanje z izvedencem - sklep o postavitvi izvedenca - izločitev izvedenca - strokovna institucija kot izvedenec - izvedenec psihiatrične stroke
Običajno je stranka s tem, kdo konkretno bo izdelal izvedensko mnenje, seznanjena najkasneje s prejemom sklepa o postavitvi izvedenca, kar ji omogoča predlagati njegovo izločitev (drugi odstavek 247. člena ZPP). Drugačna pa je situacija, če sodišče izdelavo izvedenskega mnenja zaupa strokovni instituciji. Stranka v tem primeru z osebo ali osebami, ki bodo konkretno izdelovale izvedensko mnenje, ni seznanjena že s sklepom o postavitvi izvedenca.
Izvedenec psihiatrične stroke je kompetenten tudi za oceno duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah, ker gre pri teh oblikah škode (tudi) za psihično doživljanje oškodovanca.
Iz uradnega zaznamka v spisu izhaja, da zapuščinska postopka nista bila „združena“, kot je to pričakoval pritožnik, ker je bil v postopku po pok. G. G. objavljen oklic neznanim dedičem. Že zaradi tega je bilo smotrno, da zadevi nista bili združeni in je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo sklep o dedovanju glede premoženja zapustnice, ki je bilo znano v času izdaje sklepa. Poleg tega bo s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa dedičem po pok. H. H. omogočeno, da kot njeni pravni nasledniki postanejo stranke v zapuščinskem postopku po pok. G. G. Povedano drugače, s pravnomočnim sklepom o dedovanju se bodo lahko v zapuščinskem postopku po pok. G. G. izkazali kot dediči njegove dedinje.
ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 286, 426. ZCes-1 člen 1. ZPrCP člen 1. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 1.
motenje posesti - posest nepremičnine - dejanska posest - vzpostavitev prejšnjega stanja - petitorna pravda - javna cesta - bankina - zapora ceste - dokazni predlog - navajanje trditev in dokazov - branje zapisnika - ugovor zoper vsebino zapisnika - izvedba dokaza z izvedencem - geodet
Vposestnih pravdah se ne ugotavlja pravica do posesti, ampak je bistvena dejanska posest.
Če je imel toženec ugovore na vsebino zapisnika, bi te na pojasnjen način moral pravočasno uveljaviti, kot pa izhaja iz zapisnikov glavnih obravnav, ugovorov ni podal.
Ni vsaka postavitev količkov že motenje posesti, vsekakor pa motenje posesti pomeni postavitev količkov na mestu, kjer nekdo izvaja dejansko oblast nad stvarjo