Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje kot bruto osnovno plačo za obračun nadur upoštevati znesek 1.560,08 EUR, saj iz tožnikovih plačilnih list, elektronskih evidenc tožene stranke in določila tretjega odstavka 7. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je tožnik prejemal 805,00 EUR bruto osnovne plače, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in obrazložilo, da je v višjem bruto znesku (1.560,08 EUR) poleg osnovne plače zajet tudi del plače za delovno uspešnost, ki pa se skladno z ustaljeno sodno prakso pri odmeri 30 % dodatka za nadurno delo ne upošteva. Pritožbene navedbe, da je bila tožniku obljubljena plača v višjih zneskih ter da je zaupal toženi stranki, da bo pogodba o zaposlitvi skladna z dogovorom, pa na drugačno odločitev v obravnavanem primeru ne morejo vplivati.
stiki med otrokom in staršema - pravnomočno urejeno razmerje - predlog za izdajo začasne odredbe - stiki med počitnicami - spremenjene okoliščine - nove okoliščine - zavrnitev predloga
Ker so družinska razmerja dinamična, pravnomočno urejeni stiki ne pomenijo, da ni mogoče stikov ponovno urejati, pa vendarle morajo biti za ponovno odločanje izpolnjeni zakonski pogoji - pravno odločilne okoliščine se morajo odločilno spremeniti.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nepreskrbljeni zakonec - nezaposlenost zakonca - nesposobnost za delo - razveza zakonske zveze
Presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti razvezanega zakonca po sodni praksi zajema upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenost tudi za bodoče.
Za prisojo preživnine ni bistveno, ali je mogoče vzrok za razvezo pripisati ravnanju razvezanega zakonca, od katerega se plačilo zahteva. Odločilne bi bile le okoliščine na strani preživninskega upravičenca, zaradi katerih bi bilo plačilo krivično do zavezanca.
URS člen 2, 22, 23, 33, 50, 74, 156.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22.. ZPP člen 8, 212.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. ZMEPIZ-1 člen 81.
izvzem iz obveznega zavarovanja - ustanovitelj družbe - poslovodna oseba - lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe
Sodišče prve stopnje je enako kot pred njim toženi zavod, pravilno uporabilo relevantne določbe ZPIZ-2 in ZMEPIZ-1. Po 81. členu ZMEPIZ-1 se po uradni dolžnosti uvede postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca v primerih, določenih v 80. členu, če je vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje, pa ni bila vložena prijava v zavarovanje. To velja tudi za zavarovance iz 1. odstavka 16. člena ZPIZ-2, po katerem so obvezno zavarovani družbeniki gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi RS in so poslovodne osebe, če niso zavarovani na drugi podlagi. Sicer pa zavarovalno razmerje nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje (6. člen ZPIZ-2) in za zavarovance iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register družbenika in poslovodne osebe do dneva izbrisa iz registra (22. člen ZPIZ-2).
Kogentnih določb ZPIZ-2 ni mogoče uporabljati drugače kot glasijo. Za izvzem iz zavarovanja iz zdravstvenih razlogov ni zakonske podlage. Pritožbeno stališče o ustvarjanju fikcije prihodkov, ko iz upravičenih razlogov niso bili doseženi, je zmotno in pravno popolnoma irelevantno. Kot je v domeni družbenika in poslovodje gospodarske družbe, da se vpiše v poslovni register, velja enako za izbris iz registra, v kolikor iz zdravstvenih razlogov ni zmožen za poslovodenje. Le na takšen način se je mogoče izogniti obveznemu pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju, ki nastane z vpisom in preneha z izbrisom iz registra. V socialnem sporu o lastnosti zavarovanca ni mogoče doseči drugačne obravnave od predpisane. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 ni vezano na prihodke ali dobiček gospodarskih družb, temveč izključno na status družbeništva ali poslovodenja družbe. Zavarovanje temelji na statusni podlagi in izvzem iz zavarovanja, ki bi bil vezan na prihodek ali dobiček ni mogoč.
ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - državna štipendija - višja sila - rok za končanje študija - zamuda roka
Zmotno je stališče tožene stranke, da je tožnica, ker ni pravočasno opravila študijskih obveznosti do 30. 9. 2017 in ji je prenehalo štipendijsko razmerje, že iz tega razloga dolžna vrniti prejete štipendije, ne da bi se ugotovili razlogi, zaradi katerih tožnica študijskih obveznosti ni zaključila do 30. 9. 2017. Tožnica je namreč tekom postopka kot razlog za zamudo za zaključek študija navajala prav zdravstvene težave in zato predložila določene dokaze. Zato je v konkretnem primeru zgolj prenehanje štipendijskega razmerja šteti kot razlog za vračilo štipendije, najmanj preuranjen. Po drugi strani je nesprejemljivo tudi nasprotno stališče, da je štipendist prost obveznosti že, če uspešno (četudi z zamudo) zaključi letnik oziroma študij. Ugotovljen mora biti namreč opravičljiv razlog za zamudo, to je za višjo silo oziroma za okoliščine, ki se jim štipendist ni mogel izogniti in jih tudi ne predvideti v smislu opredelitve višje sile iz 3. člena ZŠtip-1 ter ob smiselni uporabi določb 240. člena OZ.
ZPIZ-1 člen 8, 13, 13/1, 25, 36, 36/1, 191, 192, 193.. ZPIZ-2 člen 394, 394/2.. ZDSS-1 člen 82.. ZPIZ člen 8.. URS člen 14, 15, 22.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Starostna pokojnina z dnem 25. 2. 2016 je priznana preuranjeno, ker ni razčiščeno ali je tožnica na navedeni datum sploh dopolnila 38 let pokojninske dobe.
Ni dvoma, da je tožnica, ki je rojena 25. 2. 1958, starostni pogoj iz 1. odstavka 36. člena ZPIZ-1 izpolnila 25. 2. 2016, ko je dopolnila 58 let starosti. Na presečni datum 31. 12. 2012 ji je manjkalo manj kot pet let starosti, s čimer je izpolnjen prvi pogoj iz drugega stavka 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2.
Navedeno pa ne velja za pogoj pokojninske dobe, saj pred sodiščem prve stopnje, niti v predsodnem postopku ni bilo razčiščeno, ali je tožnici na presečni datum 31. 12. 2012 manjkalo pet let ali manj pokojninske dobe, ter kdaj je z dodano dobo dopolnila 38 let dobe. Iz 12. točke obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja le, da je na dan 31. 12. 2017 dopolnila 31 let 6 mesecev in 8 dni pokojninske dobe in ker je bila v obvezno zavarovanje vključena do 15. 3. 2014, je 25. 2. 2016 dopolnila pokojninsko dobo v enakem trajanju. Upoštevajoč dodatnih 9 mesecev in 16 dni na zavarovalni podlagi 001 od 1. 1. 2006 do 16. 10. 2006 sodišče zaključuje, da je imela tožnica skupaj 32 let, 3 mesece in 24 dni pokojninske dobe. Vendar sodišče ne obrazloži, ali je ugotovljena pokojninska doba dopolnjena do 31. 12. 2012 ali po tem datumu, koliko dodane dobe ter iz katerega obdobja je potrebno prišteti za dopolnitev 38 let pokojninske dobe in na kateri datum je bilo izpolnjenih predpisanih 38 let pokojninske dobe.
ZFPPIPP člen 289, 289/2, 355, 355/1, 357, 357/1. ZPP člen 3, 3/3.
prijava terjatev v postopku prisilne poravnave - prijava terjatev v stečajnem postopku - terjatve, pridobljene med začetkom postopka prisilne poravnave in začetkom stečajnega - stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - predlog stečajnega upravitelja - nedopustno razpolaganje strank z zahtevki
Glede na to, da sta nad dolžnikom tekla dva postopka prisilne poravnave, in sicer prvi postopek, ki se je začel s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 001/2012 z dne 16. 4. 2012 in se zaključil s sklepom St 001/2012 z dne 22. 11. 2012, s katerim je bila potrjena prisilna poravnava, in drugi postopek (ponovne) prisilne poravnave, začet s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 002/2015 z dne 6. 11. 2015, v katerem se je s sklepom z dne 17. 10. 2016 začel stečajni postopek, je sodišče zavzelo stališče, da le zadnji postopek prisilne poravnave velja skupaj s predmetnim stečajnim postopkom za enoten postopek, ki je bil uveden z vložitvijo predloga za (ponovno) prisilno poravnavo, zato le za ta postopek veljajo posebna pravila iz 289. člena ZFPPIPP. Navedena pravila se ne raztezajo tudi na prvo prisilno poravnavo St 001/2012, saj gre v tem primeru za poseben postopek, ki je že pravnomočno končan.
ZPP člen 128, 128/5, 310, 310/1, 333, 333/1, 363, 363/2. Odvetniška tarifa (2003) člen 12, 12/2.
rok za pritožbo - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - odločitev o pravdnih stroških
Do uveljavitve novele ZPP-E je veljal tako za sodbe kot sklepe enotni 15-dnevni pritožbeni rok. Od uveljavitve ZPP-E pa se smejo stranke zoper sodbo pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 333. člena ZPP), zoper sklep pa v roku 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP). Vendar bi bilo po stališču pritožbenega sodišča pravno nevzdržno, da bi morala stranka pritožbo zoper stroškovni del sodbe (odločitev o stranski terjatvi) vložiti v drugačnem (krajšem) roku in torej še preden ji izteče rok za pritožbo zoper odločitev o glavni stvari, na katero je vezana tudi odločitev o povračilu stroškov. Zato je potrebno v primeru, ko odloči sodišče o glavnem zahtevku in pravdnih stroških hkrati z isto sodno odločbo, uporabiti za pritožbo (le) zoper odločitev o stroških, enak rok kot velja za pritožbo zoper sodbo, s katero je bilo istočasno odločeno o glavni stvari. Drugačna razlaga navedenih zakonskih določb bi stranko, ki vlaga pritožbo le zoper stroškovni del odločitve silila, da se že v krajšem (15-dnevnem) pritožbenem roku odloči, ali se bo pritožila le zoper odločitev o stroških ali zoper celotno odločitev, nato pa bi (na primer) imela še dodaten rok, da se pritoži še zoper celo sodbo.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. ZPND člen 1. OZ člen 134.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - kršitev osebnostnih pravic - odstranitev objave - Facebook - prepoved približevanja - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - umik izjave - fotografije - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - denarna kazen
Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, tožnik lahko uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupna vlaganja - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - pripoznava zahtevka - meje postavljenega tožbenega zahtevka
Vrednost nepremičnine se je povečala zaradi na njej stoječega objekta, ta pa je nastal z vlaganji. Zato zaradi uporabe izraza "povečana vrednost" nepremičnine namesto izraza „vlaganja“ sodišče prve stopnje tožnici ni prisodilo več ali kaj drugega, kot to skuša prikazati pritožba, in je sodilo v mejah postavljenega zahtevka.
Sodišče prve stopnje pritožnikovega ugovora, da je treba prispevke njegovih staršev obravnavati kot njuna lastna vlaganja v nepremičnino, ni sprejelo, saj je ugotovilo, da starša za to nista imela pogodbenega temelja, kar pritožba ne izpodbija. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje zaključilo, da sta tožnica in pritožnik objekt zgradila s skupnim delom in sredstvi ter z delom in sredstvi, ki so jima jih z namenom pomagati mladi družini prispevali straši in prijatelji. To je pogost in običajen način pomagati mladi družini, ki ga zaradi razpada zakonske zveze pritožnika neuspešno skušata prikazati drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - FINANČNO POSLOVANJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00049164
URS člen 26. ZFU člen 100. OZ člen 179, 183.
vročanje - vročanje vabila na narok za glavno obravnavo - vročilnica kot javna listina - odškodninska odgovornost države - elementi odškodninske odgovornosti - finančna preiskava - neustavna zakonska določba - protipravnost ravnanja države - davčni organ - neskrbno ravnanje - arbitrarnost odločanja - samovoljno ravnanje - naklep ali huda malomarnost - vpogled v dokumentacijo - osebnostne pravice
Vročilnice so javne listine, katerim sodišče verjame, razen če stranke predložijo nedvoumne dokaze, da so vročilnice napačne.
Ustaljena sodna praksa je, da vsaka napačna pravna ali dejanska presoja državnih organov ali sodišč še ne predstavlja takšne kršitve, da bi bila utemeljena ustavna pravica odškodninske odgovornosti države.
Za odškodninsko odgovornost države je treba ugotoviti tudi (ne)skrbnost ravnanja državnega organa, ki pa ni podana že s tem, da je pravo napačno razlagal ali da je uvedel nek postopek, ki se v svojem bistvu zaključi v korist preiskovanca, torej brez pravnih posledic v smislu sankcij zanj.
Postopki pred upravnimi in sodnimi organi ne potekajo zgolj zato, da se nekdo kaznuje, pač pa, da se ugotovi dejansko stanje v zvezi z morebitnimi kršitvami. Pravilo je, da v nekaterih postopkih takšnih kršitev ni moč ugotoviti (ker jih ni, ker so nedokazljive itd.) in v takšnih primerih ni mogoče zaključiti, da je bilo zaradi tega protipravno ravnanje uslužbencev države, da so postopek sploh vodili. Kot izhaja iz pravne prakse, veljajo kot protipravna le ravnanja državnih javnih uslužbencev (javni uslužbenci, sodniki, itd.), ki so izrazito v nasprotju z zakonom, kjer gre za hudo malomarnost ali za naklep ali za izrazito samovoljo in arbitrarno vedenje, saj tega tožeča stranka v tem postopku ni zatrjevala.
Tožeča stranka zahteva vpogled v dokumentacijo v zvezi s finančno preiskavo, kar ni osebnostna pravica. Za osebnostne pravice je značilno, da pripadajo človeku kot takemu, da so sestavni del njegove osebnosti in se tičejo njegove osebe, da varujejo fizično in moralno bistvo posameznika, da učinkujejo zoper vsakogar in da imajo zlasti negativno vsebino (prepoved posega). Pravica do vpogleda v dokumentacijo finančne preiskave ni takšna pravica.
izločitev v korist potomcev - povečanje vrednosti premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je kasneje podarjena dediču - vračunanje koristi od uporabe premoženja - vračunanje daril v dedni delež - odplačna narava darilne pogodbe - dokazna ocena - rok za vložitev tožbe - napotitev na pravdo - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz z izvedencem
Za dediče v pravdi velja enotno nujno sosporništvo, zato neaktivnosti toženke, ob toženčevi udeležbi in podanem odgovoru na tožbo, ni mogoče šteti za priznanje zahtevka.
Pri izračunu ohranitve oziroma povečanja vrednosti zapustnikovega premoženja je treba oceniti, ali je premoženje zaradi potomčeve uporabe morda prikrajšano oziroma ali bi bilo to premoženje večje, če ga potomec ne bi (so)uporabljal, ni pa pomembno, ali je potomec zaradi uporabe stvari obogaten. Ta metoda se bistveno razlikuje od metode pri odločanju o utemeljenosti povračilnega zahtevka, ki ga ima potomec za časa prednikovega življenja in za katerega po ustaljeni sodni praksi velja, da se pri izračunu prednikove obogatitve od vrednosti potomčevih vlaganj odšteje vrednost prejetih koristi.
Upoštevanje izvedenskih mnenj, ki v konkretnem primeru predstavljajo informativni dokaz, saj omogočajo dopolnitev tožnikovih trditev, je nedopustno.
Po pregledu tožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe, da v sporni zadevi ni šlo za nepopolno tožbo. Tožbo bi moralo sodišče vzeti v obravnavo, ne pa da je tožnika s sklepom pozivalo na njeno dopolnitev. Iz tožbe namreč povsem jasno izhaja, da tožnik tožbe ne vlaga zoper upravni akt in s tem torej ne uveljavlja priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem primeru torej ni bilo nobene osnove, da je sodišče tožnika s sklepom še posebej pozivalo, da naj predloži dokončno odločbo, ki jo s tožbo izpodbija.
Iz vsebine tožbe izhaja, da je le-ta naperjena zoper toženo stranko, ki naj bi po navedbah tožnika z nepravilnimi postopki od leta 2017 dalje ustvarila podlago, ki naj bi tožniku preprečevala možnost za zaposlitev in ogrozila njegov socialni položaj. V tožbi opisuje kakšna naj bi bila škodljiva ravnanja tožene stranke ter da naj tožena stranka tudi prevzame odgovornost. Tožnik predlaga način povrnitve škode med drugim, da tožena stranka tožniku izplača mesečne rente v višini minimalne plače v Republiki Sloveniji za čas od 20. 7. 2017 dalje. Tožnik je s tem v zvezi priložil tudi več listinskih dokazov.
Tožba tako izkazuje osnovne predpostavke za odškodninsko odgovornost. Razčiščevanje, ali so podani elementi odškodninske odgovornosti pa je stvar sodne presoje, torej vsebinske obravnave zadeve.
določitev vrednosti spornega predmeta - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - stvarna pristojnost - sprememba stvarne pristojnosti - dopustnost posebne pritožbe - razveljavitev sklepa - solastnina - vlaganje v nepremičnino - očitno prenizka vrednost spornega predmeta
Glede na tožbene trditve in postavljeni primarni tožbeni zahtevek, vrednost spornega predmeta tega zahtevka ne more biti vrednost rabljenega stanovanja v K. v izmeri 36,34 m2, saj tožeča stranka primarno ne zahteva poleg deleža 4/6 še stanovanje v tej solatni hiši v izmeri 36,34 m2, temveč kot solastnica zahteva točno določen del solastne hiše zaradi vlaganj v ta točno določeni del.
izvršba na zakončev delež na skupnem premoženju (nepremičnina) - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - konkretizirana nevarnost - škoda zaradi začasne odredbe - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Ker tožnica ne v tožbi ne v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjevala ničnosti oziroma neveljavnosti sporazuma tožencev o razdelitvi skupnega premoženja, verjetnosti vtoževane terjatve ni izkazala. Posledica delitve skupnega premoženja namreč je, da zakonca postaneta samostojna lastnika tega premoženja, s tem pa preneha režim skupnega premoženja, glede katerega bi tožnica lahko uspela z zahtevkom na ugotovitev deleža prvega toženca.
Neznatna škoda je pravni standard, ki ga mora s trditveno podlago o konkretnih okoliščinah na strani dolžnika izkazati upnik, pri čemer zgolj povzemanje zakonske dikcije ne zadošča. Navedbe morajo biti v tolikšni meri konkretizirane in podprte z relevantnimi dokazi, da lahko sodišče zanesljivo oceni, ali bi dolžniku z izdajo začasne odredbe res nastala zgolj neznatna škoda. Tožnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe v tej zvezi navedla zgolj, da toženka ne bo utrpela nikakršnih neugodnih posledic, kar je premalo, saj v izhodišču velja, da je vsak poseg v lastnino za lastnika škodljiv. Drži sicer, da prepoved odtujitve in obremenitve ne bi neposredno onemogočala oddaje nepremičnine, saj ne velja za obligacijske pravice, bi pa vplivala na zastavno pravico in druge izvedene stvarne pravice.
zavrženje pritožbe - nedopustna pritožba - najemna pogodba - sklenitev pravnega posla - nedopusten dokaz - dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti - tajno snemanje pogovora - načelo sorazmernosti - nedotakljivost stanovanja - pravica do izjave - enako varstvo pravic - pravica do pritožbe
Ker je bil pomemben del toženkinih trditev glede razlogov za izvedbo očitno relevantnega dokaza, kakor tudi sklop njenih ostalih v drugi pripravljalni vlogi podanih trditev, očitno spregledan, je bilo potrebno njeni pritožbi ugoditi.
Pravica do izjave kot temeljna sestavina poštenega postopka je stranki priznana na vsaki stopnji sojenja, zaradi česar bi bila z morebitno odpravo pomanjkljivosti v izpodbijani odločbi s strani tega sodišča bistveno okrnjena pravica do pritožbe.
odmera starostne pokojnine - nadurno delo kot poseben delovni pogoj
V dosedanji sodni praksi je pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo, da delavec ne more nositi pravnih posledic nezakonitega ravnanja delodajalca niti v primeru, če vnaprej pisno ne odredi nadurnega dela. V okoliščinah konkretnega primera podobno velja za nemožnost predložitve samoupravnih splošnih aktov, ki bi podrobneje določali izjemne, nujne ter nepredvidljive primere za delo preko polnega delovnega časa. Nenazadnje je Vrhovno sodišče RS v istovrstni zadevi zavzelo jasno stališče, da je bistvo pravice do pokojnine pravica posameznika, da na podlagi plačanih prispevkov uživa pokojnino, katere višina je odvisna od plačanih prispevkov. Predpisi o delovnih razmerjih so v različnih obdobjih določali različno omejitev dela preko polnega delovnega časa, plačila pa so se štela v pokojninsko osnovo. Dolžnost sporočanja podatkov je bila vedno na strani delodajalca in ne delavca. Tudi po sodni praksi EU ima delavec na podlagi plačanega prispevka pravico, da ob izpolnitvi zakonskih pogojev prejme ustrezno dajatev.
ZDSS-1 člen 63, 75.. ZPP člen 154, 154/2.. ZZVZZ člen 28.. ZDR-1 člen 137.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229, 229/2.
začasna nezmožnost za delo - denarno nadomestilo - pogoji za sodno varstvo - zavrženje tožbe
V delu, da je tožena stranka dolžna izdati novo odločbo o nadomestilu plače zaradi začasne nezmožnosti za delo od 31. 12. 2017 dalje, pri čemer bo osnovo za izračun nadomestila plače upoštevala plačo tožnice v letu 2016 v znesku 45.509,00 EUR ter razliko nadomestila plače med že izplačanim nadomestilom in pripadajočim nadomestilom izplačala z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dne zapadlosti posameznega zneska do plačila, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tožbo pravilno na podlagi 75. člena ZDSS-1 zavrglo, zaradi neizpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo.
dedni dogovor - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - učinek sodne poravnave - izpodbijane dednega dogovora - izpodbijanje sodne poravnave - pritožba - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Zoper dedni dogovor ni mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, saj ima značaj sodne poravnave. Zato ga je dopustno izpodbijati (le) s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP.
Kot je opozorilo že sodišče v 2. točki obrazložitve sklepa je Vrhovno sodišče RS izdalo svetovalno mnenje z opr. št. VIII sm 2/2020 z dne 11. 5. 2021. V svetovalnem mnenju je zavzelo stališče, da delodajalec v socialnem sporu o začasni nezmožnosti za delo ob sklicevanju določbe 34. člena ZZVZZ 178. člena ZPIZ-2 in 246. člena Pravil OZZ ne more zahtevati napotitve delavca na invalidsko komisijo. Prvostopno sodišče je tožbo ponovno zavrglo ter se pri tem v obrazložitvi sklicevalo na argumente, ki jih je že pojasnilo v predhodno izdanem sklepu o zavrženju tožbe z dne 26. 5. 2020, o katerem je VDSS že odločalo s sklepom opr. št. Psp 165/2020 z dne 16. 9. 2020.