URS člen 2, 50, 51.. ZZVZZ člen 23, 23-1, 23-2, 23-3, 39, 40, 41, 44a, 46, 46-2, 46-4, 47, 47-2, 84.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 154, 154/2, 154/4, 155.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (1998) člen 139.. ZZVZZ člen 46, 46-2, 46-4, 47, 47-2, 84.. OZ člen 274, 275.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - humanitarna organizacija - prevozni stroški
Plačilo zdravstvene storitve bolnici s strani donatorja in na račun zavarovanca (izpolnitelja) nima nobenega vpliva na razmerje med zavarovancem in zavarovalnico, saj se s plačilom izključno vzpostavi razmerje med plačnikom – donatorjem in zavarovancem. Donator v tem primeru ni izpolnil obveznosti zavarovalnice, konkretno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, temveč je izpolnil izključno obveznost zavarovanca proti bolnišnici. Donator namreč ni v nikakršnem materialnopravnem razmerju do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ampak le do zavarovanca. Kar je bistveno v celotni verigi, s tem ni ugasnila obveznost zavarovalnice, to je Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti zavarovancu. S plačilom donatorja zdravstvenih storitev je prenehala zgolj obveznost v razmerju med zavarovancem in bolnico. Hkrati pa je nastalo razmerje med donatorjem ter zavarovancem, ki proti donatorju postane dolžnik, izpolnitelj – donator pa upnik (274. člen OZ). Edino razmerje med tema dvema potem lahko vpliva na terjatev oziroma na sredstva, plačana bolnici.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ob izpolnjenih zakonskih pogojih še vedno dolžan izpolniti obveznosti do zavarovanca in mu povrniti stroške, ki so mu nastali zaradi zdravljenja v tujini. Če bo tretji, to je donator, ki je za zavarovanca plačal stroške zdravljenja, od zavarovanca terjal vračilo teh sredstev, ko mu bodo izplačani s strani zavarovalnice, je odvisno od razmerja med dolžnikom – zavarovancem in prevzemnikom – donatorjem.
ZFPPIPP člen 11, 48, 121, 121/1, 152, 152/1, 152/4, 235, 235/2, 239, 239/2. ZPP člen 11, 208, 208/2, 300.
začetek stečajnega postopka - predlog za prisilno poravnavo - prekinitev stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek prisilne poravnave - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu - zloraba pravic - smiselna uporaba ZPP - načelo hitrosti stečajnega postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka
Sklep o nadaljevanju je deklaratorne narave in ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka.
Določbe zakona o pravdnem postopku se v stečajnem postopku uporabljajo le smiselno, kar pomeni, da je tudi citirano določbo ZPP (kot tudi vsa ostala postopkovna pravila ZPP) potrebno uporabiti ob upoštevanju različnih položajev strank in vsebine pravnega varstva v pravdnem postopku glede na postopek zaradi insolventnosti.
Sodišče ob ravnanjih različnih upravičencev ne sme spregledati tudi pravice predlagatelja stečajnega postopka, čigar pravice do pravnega varstva (v smislu upravičenosti do začetka stečajnega postopka, učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja) ni mogoče obravnavati ločeno od pravice upnikov do vložitve predloga za začetek prisilne poravnave. S svojimi dejanji sta upnika, nesporno povezani osebi preko iste zakonite zastopnice, z vlaganjem povsem praznih predlogov za prisilno poravnavo, posegla v pravico predlagatelja stečajnega postopka do učinkovitega pravnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer spada načelo hitrosti postopka med temeljna načela stečajnega postopka.
Ob smiselni uporabi določbe četrtega odstavka 152. člena ZFPPIPP je mogoče zaključiti, da je pravilo o prekinitvi postopka iz prvega odstavka, ob hkratni uporabi načela hitrosti postopka, mogoče uporabiti le enkrat.
Kot je opozorilo že sodišče v 2. točki obrazložitve sklepa je Vrhovno sodišče RS izdalo svetovalno mnenje z opr. št. VIII sm 2/2020 z dne 11. 5. 2021. V svetovalnem mnenju je zavzelo stališče, da delodajalec v socialnem sporu o začasni nezmožnosti za delo ob sklicevanju določbe 34. člena ZZVZZ 178. člena ZPIZ-2 in 246. člena Pravil OZZ ne more zahtevati napotitve delavca na invalidsko komisijo. Prvostopno sodišče je tožbo ponovno zavrglo ter se pri tem v obrazložitvi sklicevalo na argumente, ki jih je že pojasnilo v predhodno izdanem sklepu o zavrženju tožbe z dne 26. 5. 2020, o katerem je VDSS že odločalo s sklepom opr. št. Psp 165/2020 z dne 16. 9. 2020.
določitev vrednosti spornega predmeta - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - stvarna pristojnost - sprememba stvarne pristojnosti - dopustnost posebne pritožbe - razveljavitev sklepa - solastnina - vlaganje v nepremičnino - očitno prenizka vrednost spornega predmeta
Glede na tožbene trditve in postavljeni primarni tožbeni zahtevek, vrednost spornega predmeta tega zahtevka ne more biti vrednost rabljenega stanovanja v K. v izmeri 36,34 m2, saj tožeča stranka primarno ne zahteva poleg deleža 4/6 še stanovanje v tej solatni hiši v izmeri 36,34 m2, temveč kot solastnica zahteva točno določen del solastne hiše zaradi vlaganj v ta točno določeni del.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - nerazumljiva in nepopolna tožba - procesna predpostavka za vložitev tožbe - pogoji za meritorno obravnavanje tožbe - zavrženje tožbe
Določenost/jasnost tožbenega zahtevka (prvi odstavek 180. člena ZPP) je procesna predpostavka oziroma predpogoj za njegovo vsebinsko obravnavo, pri čemer je njegovo oblikovanje zgolj stvar/dolžnost/naloga (tožeče) stranke.
Namen zahteve po jasnosti (določenosti/določljivosti) zahtevka se skriva tako v možnosti njegovega razlikovanja od drugih (morebitnih) zahtevkov in njegovi identifikaciji, vendar pa tudi v osnovni zahtevi, da je jasno razvidno, o čem točno (o katerih konkretnih pravicah oziroma premoženju) naj bi bilo s sodno odločbo (v primeru odločitve o zahtevku) sploh odločeno. Temu pogoju (pa kot rečeno) v obravnavanem primeru ni zadoščeno. Nobena (še tako) konkretna trditvena podlaga oziroma prepričljiva dokazna sredstva takšne pomanjkljivosti ne more nadomestiti.
stiki med otrokom in staršema - pravnomočno urejeno razmerje - predlog za izdajo začasne odredbe - stiki med počitnicami - spremenjene okoliščine - nove okoliščine - zavrnitev predloga
Ker so družinska razmerja dinamična, pravnomočno urejeni stiki ne pomenijo, da ni mogoče stikov ponovno urejati, pa vendarle morajo biti za ponovno odločanje izpolnjeni zakonski pogoji - pravno odločilne okoliščine se morajo odločilno spremeniti.
ZFPPIPP člen 289, 289/2, 355, 355/1, 357, 357/1. ZPP člen 3, 3/3.
prijava terjatev v postopku prisilne poravnave - prijava terjatev v stečajnem postopku - terjatve, pridobljene med začetkom postopka prisilne poravnave in začetkom stečajnega - stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - predlog stečajnega upravitelja - nedopustno razpolaganje strank z zahtevki
Glede na to, da sta nad dolžnikom tekla dva postopka prisilne poravnave, in sicer prvi postopek, ki se je začel s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 001/2012 z dne 16. 4. 2012 in se zaključil s sklepom St 001/2012 z dne 22. 11. 2012, s katerim je bila potrjena prisilna poravnava, in drugi postopek (ponovne) prisilne poravnave, začet s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 002/2015 z dne 6. 11. 2015, v katerem se je s sklepom z dne 17. 10. 2016 začel stečajni postopek, je sodišče zavzelo stališče, da le zadnji postopek prisilne poravnave velja skupaj s predmetnim stečajnim postopkom za enoten postopek, ki je bil uveden z vložitvijo predloga za (ponovno) prisilno poravnavo, zato le za ta postopek veljajo posebna pravila iz 289. člena ZFPPIPP. Navedena pravila se ne raztezajo tudi na prvo prisilno poravnavo St 001/2012, saj gre v tem primeru za poseben postopek, ki je že pravnomočno končan.
ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - državna štipendija - višja sila - rok za končanje študija - zamuda roka
Zmotno je stališče tožene stranke, da je tožnica, ker ni pravočasno opravila študijskih obveznosti do 30. 9. 2017 in ji je prenehalo štipendijsko razmerje, že iz tega razloga dolžna vrniti prejete štipendije, ne da bi se ugotovili razlogi, zaradi katerih tožnica študijskih obveznosti ni zaključila do 30. 9. 2017. Tožnica je namreč tekom postopka kot razlog za zamudo za zaključek študija navajala prav zdravstvene težave in zato predložila določene dokaze. Zato je v konkretnem primeru zgolj prenehanje štipendijskega razmerja šteti kot razlog za vračilo štipendije, najmanj preuranjen. Po drugi strani je nesprejemljivo tudi nasprotno stališče, da je štipendist prost obveznosti že, če uspešno (četudi z zamudo) zaključi letnik oziroma študij. Ugotovljen mora biti namreč opravičljiv razlog za zamudo, to je za višjo silo oziroma za okoliščine, ki se jim štipendist ni mogel izogniti in jih tudi ne predvideti v smislu opredelitve višje sile iz 3. člena ZŠtip-1 ter ob smiselni uporabi določb 240. člena OZ.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 9, 9/4.. ZUJF člen 168, 168/2.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 11, 11/3.
odločitev o stroških postopka - potni stroški - kilometrina - odsotnost iz pisarne
Po četrtem odstavku 9. člena Pravilnika se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Glede na takšno višino cene neosvinčenega motornega bencina, znaša kilometrina v času prvega naroka ter osebnega pregleda pri izvedencu 0,08 EUR oziroma kilometrina skupaj 9,85 EUR, kar predstavlja cenejši prevoz kot prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi za dva potnika v višini 43,20 EUR, kolikor je potnih stroškov naračunalo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 233/8. OZ člen 393, 393/1, 394.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka - umik predloga - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - solidarna zaveza plačila - zavezanec za plačilo predujma - stečajni dolžnik - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika
V konkretnem primeru se je zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je predlagal sam dolžnik, pritožila družbenica, ki je s pritožbo uspela. Na podlagi njene pritožbe je sodišče sklep o začetku stečajnega postopka v celoti razveljavilo. Posledično družbenica ni dolžna nositi stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljenega predloga dolžnika. Dolžan jih je nositi dolžnik.
Stečajni postopek se uvede z vložitvijo predloga. Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Če je predlagatelj dolžnik sam, je oproščen plačila predujma in se začetni stroški porabijo iz proračuna. Po unovčenju stečajne mase v višini založenih sredstev iz proračuna pa se ta sredstva vrnejo v proračun. To z drugimi besedami pomeni, da gre le za začasno in pogojno oprostitev plačila predujma za začetne stroške stečajnega postopka. Ker se je izkazalo, da je dolžnik neutemeljeno predlagal začetek stečajnega postopka in je bil tudi pravnomočno razveljavljen sklep v delu, v katerem nalaga plačilo predujma iz proračuna, je predujem dolžan plačati dolžnik v skladu z določbo prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Stališče, da predujma ni dolžan plačati nihče, je zmotno.