prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - sporna dejstva - izročilna pogodba - namen pogodbenih strank
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da mora sodišče v primeru, ko z izročilno pogodbo ne soglašajo vsi potomci, upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Pritožbena zavzemanja, da gre v tem primeru, ne glede na namen oziroma voljo pogodbenih strank za darilo, so neutemeljena. V primeru odplačnega pogodbenega namena strank gre po vsebini lahko za pogodbo o preužitku oziroma pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049218
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/6, 155, 155/1, 155/1-3.
pravica do izjave v postopku - kontradiktornost - zastaranje pregona za prekršek - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz spisovnega gradiva izhaja, da so bile storilcu dane zadostne možnosti, da se tekom postopka izjavi o prekršku, saj mu je sodišče poslalo poziv, da se izjavi o opisu dejanskega stanja, navede dejstva in dokaze v svojo korist ter ga opozorilo, da jih kasneje ne bo mogel uveljavljati, prav tako pa ga je vabilo na zaslišanje in ga opozorilo, da bo v primeru neupravičenega izostanka odločilo brez njegovega zaslišanja.
razlogi za zavrnitev - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - višina globe
Če denarna sankcija ne dosega zneska 70 eurov ali njegove protivrednosti po menjalnem tečaju na dan izdaje odločbe, domače sodišče predlog za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa zavrne.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-2, 26, 44a, 63, 63/1, 64, 65, 66.. URS člen 22, 51, 153, 153/3, 156.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 132, 133, 133/2, 135, 135/1, 145, 145-2.
zdraviliško zdravljenje - povračilo stroškov zdravljenja - višina
V okoliščinah konkretnega primera ni dejanske podlage za uporabo 44. a člena ZZVZZ, ki zagotavlja povračilo dejanskih stroškov zdravstvenih storitev le za načrtovano zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja. Za nujno medicinsko pomoč v Indoneziji, s katero ni sklenjene meddržavne pogodbe, se lahko stroški zdravstvenih storitev povrnejo v enaki višini, kot če bi bile opravljane v okviru javne zdravstvene mreže v Sloveniji. Torej izključno v višini povprečne cene storitev v Sloveniji v skladu z ZZVZZ in POZZ. Za preostalo razliko stroškov zdravljenja v Indoneziji bi se tožnik ob skrbnem in odgovornem ravnanju lahko kvečjemu komercialno zavaroval za medicinsko asistenco v tujini.
zavrženje tožbe - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - ponovno motenje posesti - motilno dejanje - identiteta zahtevka - izvršilni naslov
Glede na zapisano zavezo tožene stranke v sodni poravnavi, da bo pred predvidenim začetkom del na predmetni parceli o tem obvestila tožečo stranko in da ta dela nikoli ne bodo opravljena na način, da bi se v celoti onemogočala prevoznost in parkiranje, sodna poravnava vsebuje prepovedni del in je tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo (21. člen ZIZ).
Ne more pa tožeča stranka ureditve uporabe nepremičnine, ki jo je dogovorila s sodno poravnavo, na novo ali drugače urediti s tožbo, s katero zahteva prepoved voženj in parkiranja vseh vrst vozil ter kakšno drugo uporabo nepremičnine.
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - izpodbijanje dokazne ocene - nedostojno vedenje - uradna oseba
Pritožnik se ne strinja z dokazno oceno izpovedi policistke Z. in policista S., niti z dokazno oceno njegovega zagovora in priloženih listinskih dokazov, vendar nestrinjanje z dokazno oceno pa pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog.
ZGD-1 člen 50, 50/2, 505. ZNP-1 člen 5, 5/1, 21, 21/1, 22, 22/2.
sodno imenovanje poslovodje - poslovni delež v družbi - udeležba v nepravdnem postopku
Ker o imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1) in v posledici tega sodišče v tem postopku nadomešča voljo družbenikov, ni dvoma, da je treba po oceni pritožbenega sodišča pravico do sodelovanja v postopku priznati tudi lastnikom poslovnih deležev v družbeniku (drugi nasprotni udeleženki), ki je pravna oseba.
Je pa utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je o predlogu odločilo brez izvedbe kontradiktornega postopka, kršilo pritožničino pravico do sodelovanja v postopku. V tem kontekstu se druga nasprotna udeleženka utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 22. člena ZNP-1, v skladu s katerim mora sodišče, če izve za osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, le - te obvestiti o postopku, da lahko prijavijo svojo udeležbo.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 191.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - denarno povračilo - pobotni ugovor
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi obstajala tudi po sprejemu nove sistemizacije, s katero je bilo delovno mesto, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinjeno. Tožnica namreč sploh ni opravljala del in nalog delovnega mesta pomočnice vodje, temveč delovna opravila skeniranja, popisovanja, urejanja arhiva in indeksiranja. Obseg tožničinega dela se po spremembi sistemizacije ni zmanjšal, saj je tožena stranka v družbo B d. d., s katero je sodelovala na podlagi sklenjene pogodbe o opravljanju skeniranja dokumentacije, po prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnici v B. d. d. poslala drugo delavko, ki je opravljala enako delo kot prej tožnica.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00050422
ZVEtL-1 člen 3, 16, 16/2, 43, 44, 44/1, 47, 47/2, 48, 48/5. OZ člen 35. ZPP člen 365, 365-1. ZNP člen 35, 35/1.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - javni interes - splošna raba - javno dobro - ugovor javnega dobra - prenos lastninske pravice - ničnost pogodbe - nedopustne pritožbene novote - nakup na javni dražbi - stroški postopka
Nasprotna udeleženka nima v lasti nobene od obravnavanih parcel, zato v postopku ne uveljavlja svojih pravic in ne varuje svojih pravnih koristi, temveč nastopa kot varuhinja javnega interesa (peti odstavek 48. člena ZVEtL-1). Njena pravica do izjavljanja in sodelovanja v postopku je zato začrtana z mejami tega interesa. Glede na navedeno nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovora originarno pridobljene lastninske pravice na parcelah št. 007, 008, 009 in 010 v stečajnem postopku, saj ne gre za parcele v njeni lasti, niti za varovanje javnega interesa. Drugačne, zanjo (ali za javni interes) ugodnejše odločitve ne more doseči, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).
Po ustaljeni sodni praksi so pravni posli, katerih predmet je razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem, absolutno nični, česar morebitna dobra vera kupca ne more sanirati.
Nakup zemljišča na javni dražbi ne pomeni, da je zaradi načina prodaje in njenih učinkov mogoče preseči kogentne prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnimi zemljišči. Pogodbo z nedopustnim predmetom izpolnitve zadenejo sankcije ničnosti, in to ne glede na to, na kakšen način je bila sklenjena, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - nedobrovernost pridobitelja
Pritožbeno neizpodbijano ugotovljeno dejstvo, da je sporna nepremičnina postala stavbno zemljišče 17. 9. 1994, je skupaj z neizpodbitimi ugotovljenimi dejstvi, povzetimi zgoraj, pravno odločilna časovna okoliščina za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 25. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR), ker je takrat odpadla zakonska ovira za pridobitev lastninske pravice na zemljišču z gradnjo na tujem zemljišču.
V zadnji alineji zgoraj povzeta okoliščina je ugotovljena pravilno in je odločilna, zaradi katere toženec kljub sklenjeni izročilni pogodbi leta 2004 in vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi v njegovo korist ni postal lastnik sporne nepremičnine. Ta okoliščina dokazuje, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe leta 2004 nedobroveren, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 91, 91/4.. ZPP člen 8, 286a, 339, 339/2, 339/2-8.
poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokazov - kršitev pravice do izjave - dokazna ocena - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič B.B. in A.A., razlog, ki ga je navedlo (prekluzija), pa glede na okoliščine primera ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev teh dokaznih predlogov. V skladu z določbo 286.a člena ZPP je zaslišanje teh prič pravočasno, tj. v roku 15 dni, predlagala v pripravljalni vlogi, za katero ji je sodišče prve stopnje na prvem naroku dodelilo rok za odgovor na navedbe tožnika iz pripravljalne vloge, prejete na tem naroku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka navedeni priči predlagala za potrditev navedb, podanih kot odgovor na navedbe tožnika, in sicer v zvezi z odločilnim razlogom, tj. prenosom nalog vodenja kakovosti in opravljanjem drugih delovnih nalog, ki ne pomenijo vodenja sistema kakovosti (imenovanje za notranjega presojevalca). Sodišče prve stopnje je toženi stranki z zavrnitvijo teh dokaznih predlogov odvzelo možnost dokazovanja odločilnih dejstev, kar utemeljuje pritožbeni očitek obstoja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je bilo zaslišanje prič v zvezi z dejstvi, ki so odločilnega pomena, predlagano v dodeljenem roku in pred razpisom nadaljnjega naroka za glavno obravnavo, na katerem je sodišče prve stopnje zasliševalo ostale priče in tožnika, se zaradi izvedbe teh dokazov tudi ne bi zavleklo reševanje spora.
nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Storilka je bila tudi poučena o možnosti vložitve pravnega sredstva zoper odločbo pristojnega organa države izdaje in bi trditve, da na dan storitve prekrška ni bila prisotna v podjetju, saj je bila v daljšem bolniškem staležu, s katerimi smiselno uveljavlja, da ne more biti odgovorna za storitev prekrškov po odločbi pristojnega organa države izdaje, lahko uveljavljala le v pritožbi zoper odločbo o prekršku.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - pristojni prekrškovni organ - obvestila, ki jih zbira policija - pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb
Plačilni nalog v hitrem postopku o prekršku se izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen (torej tudi če ne policist prekrška ne zazna osebno).
odložitev izvršitve kazni zapora - zavrnitev prošnje - neodložljivost del
Tudi z aktualno prošnjo za odložitev kazni zapora obsojenec po pooblaščenih uveljavlja razlog iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki je podan, če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil. Kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče pod točko 7 izpodbijane odločbe, je po drugem odstavku citiranega člena dopustno iz navedenega razloga kazen zapora odložiti največ za tri mesece.
Sodišče prve stopnje je pritožnikovi vlogi, naslovljeni kot tožbe zoper D. L., Psihiatrično bolnišnico B., Zdravstveni dom B. in Policijsko postajo A. z izpodbijanim sklepom zavrglo zato, ker niso vsebovale tega, kar Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nalaga kot obvezno vsebino tožbe (in to niso le identifikacijski podatki o tistih, zoper katere se tožba vlaga) in pritožnik kljub izrecnemu pozivu sodišča s sklepom 12. 1. 2021, s katerim ga je sodišče poučilo, s katerimi podatki mora vlogi dopolniti in mu določilo rok za dopolnitev, po predlogu pa mu je ta rok še podaljšalo, teh zahtevanih podatkov sodišču ni sporočil.
Zakonodajalec voznike, ki v obdobju enega leta po izteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ocenjuje kot nevarne voznike, ki jim ni več mogoče zaupati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, zaradi česar je predpisal obvezen preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja brez možnosti ponovne odložitve.
ZPrCP člen 8, 8/2, 46, 46/5. ZP-1 člen 68, 155, 155/2.
prekoračitev hitrosti vožnje - domneva odgovornosti lastnika vozila - alibi - zdravstvena nezmožnost za vožnjo - načelo materialne resnice
Ker se torej prvostopno sodišče ni opredelilo do relevantne navedbe storilca v vloženi ZSV o njegovi zadržanosti z dela že od 6. 11. 2019 dalje in o tem, da je bil v času od 4. 3. 2020 do 4. 4. 2020 nezmožen za vožnjo v cestnem prometu, saj slednjega tudi ni raziskalo, se je na ta način sodišču prve stopnje pripetila relativno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, ki pod vprašaj postavlja zakonitost odločitve sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049623
ZPP člen 458. SPZ člen 68. SZ-1 člen 30.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - podpis na pogodbi - veljavnost pogodbe o upravljanju - potrebna večina etažnih lastnikov - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov
Treba je odgovoriti pritožniku, ko trdi, da so bili podpisi na pogodbi o upravljanju po 20. 2. 2020 in da gre za goljufijo. Gre za izpodbijanje dejanskega stanja, kar je v sporu majhne vrednosti nedovoljeno. Materialnopravno je treba odgovoriti, da ni treba, da so vsi podpisi na pogodbi o upravljanju istega dne. Pomembno je le, da je zadosti podpisov, da je pogodba veljavna.
razmerje med civilno in kazensko odgovornostjo - vložitev tožbe - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene trditve o podanosti kršitve 14. člena ZPP in o zmotni uporabi 365. člena OZ, ker bi naj priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko pretrgala le zastaranje odškodninskih terjatev v zvezi z ravnanji toženca, ki so bila predmet obtožnega akta. Že dejstvo, da lahko oškodovanec v kazenskem postopku premoženjskopravni zahtevek vloži že v predkazenskem postopku (prvi odstavek 109. člena ZKP, četrti odstavek 102. člena ZKP), kaže, da ta ne more biti vezan na ravnanja, ki so predmet na podlagi opravljene preiskave kasneje vloženega obtožnega akta ali še kasneje, po obravnavi dokazov na glavni obravnavi izdane kazenske obsodilne sodbe.
Določba 365. člena OZ opredeljuje kot ravnanje, ki pretrga zastaranje (razen vložitve tožbe), vsako ravnanje upnika zoper dolžnika pred sodiščem in drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Torej je za opredelitev ali gre za upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, ki bi imelo za posledico pretrganje zastaranja po 365. členu OZ, odločilen namen upnika, da se zagotovi, zavaruje ali izterja terjatev. Takšen namen pa vložen premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, tudi če zajema škodo, ki ni direktna posledica v kazenskem postopku obravnavanega kaznivega dejanja, zasleduje.