ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2. Sodni red (2016) člen 107, 107/1, 109, 109/1, 111, 111/4.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - vročanje sodnih pisanj - izvirnik in prepis
Prepisi sodnih pisanj pa so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka (četrti odstavek 111. člena Sodnega reda). Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da naj bi kršilo določbe o poslovanju sodišča s tem, ko obdolžencu kot stranki v postopku, ni vročilo izvirnika sklepa o podaljšanju pripora z dne 2. 9. 2021, opr. št. II Ks 2399/2021, ampak le prepis slednjega.
Zakonodajalec voznike, ki v obdobju enega leta po izteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ocenjuje kot nevarne voznike, ki jim ni več mogoče zaupati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, zaradi česar je predpisal obvezen preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja brez možnosti ponovne odložitve.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050498
ZP-1 člen 25, 25/1. ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/2. ZPrCP člen 23, 23/1, 23/1-5.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniški izpit - obrazložitev sodbe o prekršku - odvzem predmetov - odvzem osebnega vozila
Čeprav v izreku sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izrecno navedeno, da s tem preneha veljati tudi potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu za določeno kategorijo motornih vozil, ima izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za posledico tudi neveljavnost opravljenega vozniškega izpita, kar izhaja iz dejstva, da mora voznik, ki mu je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit za vozila tiste kategorije, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk za izrek prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Storitev prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 tj. vožnja motornega vozila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja že sama po sebi predstavlja ogrožanja splošne varnosti javnega prometa ter življenja in zdravja ljudi, in sicer v primeru voznikov, ki nikoli niso pridobili vozniškega dovoljenja oziroma opravili vozniškega izpita za določeno vrsto motornih vozil zato, ker niso opravili predpisanega usposabljanja in pridobili ustreznih vozniških izkušenj za obvladovanje motornih vozil določene kategorije, pri voznikih, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa zato, ker so s storitvijo prekrškov, s katerimi so dosegli predpisano število kazenskih točk, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izkazali, da niso vredni zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu upoštevali pravila cestnega prometa, ki zagotavljajo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, zaradi česar bi morali za ponovno pridobitev zaupanja ponovno opraviti vozniški izpit.
prednostna cesta - potrebna skrbnost - izsiljevanje prednosti - vključevanje v cestni promet - cestno prometna signalizacija - potek cestnega prometa
Če je razdalja od krožišča do naslednjega križišča tako kratka, da vozilo, ki zavije iz krožišča na K. cesti, razdaljo do križišča, kjer se zavije k trgovini S., prevozi v krajšem času kot traja vključevanje v promet, morajo vozniki, ki se vključujejo na prednostno cesto, biti še posebej pozorni in če pri poskusu vključevanja v promet na prednostni cesti opazijo vozilo v krožišču, počakati dokler to vozilo ne zapusti prednostne ceste in se lahko varno vključijo v promet na prednostni cesti.
sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - zavezanec za plačilo sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti - gluha oseba - učinkovita obramba - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - preslikava listin iz sodnega spisa
Zagovornik je bil postavljen gluhonememu osumljencu in kot takemu upravičenemu do obvezne obrambe. Zagovornik je strokovni pomočnik obdolženca, ki mu s svojim znanjem in izkustvom pomaga pri njegovi obrambi, hkrati pa je tudi samostojen subjekt kazenskega postopka, ki ima po zakonu številne pravice in dolžnosti, ki jih izvršuje v korist obdolženca. Ker ima obdolženec pravico do učinkovite strokovne pomoči, je v 73. členu ZKP določena pravica zagovornika pregledovati in prepisovati spise hkrati tudi njegova dolžnost, saj funkcije obrambe ne more uspešno opravljati, če se ne seznani z vsemi dejstvi in dokazi, ki obdolženca obremenjujejo. Posledično pa prepise spisa za uspešno obrambo potrebuje sam, še posebej v konkretnem primeru, ko je osumljenec zaradi osebnih lastnosti (gluhonemost, nepismenost) popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo in ne le nezmožen za uspešno obrambo.
Vlogo za pregled in prepis spisa je podal zagovornik in ne osumljenec. Za zagovornika je taksna obveznost nastala takrat, ko je zahteval sodni prepis.
prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - sporna dejstva - izročilna pogodba - namen pogodbenih strank
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da mora sodišče v primeru, ko z izročilno pogodbo ne soglašajo vsi potomci, upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Pritožbena zavzemanja, da gre v tem primeru, ne glede na namen oziroma voljo pogodbenih strank za darilo, so neutemeljena. V primeru odplačnega pogodbenega namena strank gre po vsebini lahko za pogodbo o preužitku oziroma pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZDR-1 člen 91, 91/4.. ZPP člen 8, 286a, 339, 339/2, 339/2-8.
poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokazov - kršitev pravice do izjave - dokazna ocena - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič B.B. in A.A., razlog, ki ga je navedlo (prekluzija), pa glede na okoliščine primera ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev teh dokaznih predlogov. V skladu z določbo 286.a člena ZPP je zaslišanje teh prič pravočasno, tj. v roku 15 dni, predlagala v pripravljalni vlogi, za katero ji je sodišče prve stopnje na prvem naroku dodelilo rok za odgovor na navedbe tožnika iz pripravljalne vloge, prejete na tem naroku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka navedeni priči predlagala za potrditev navedb, podanih kot odgovor na navedbe tožnika, in sicer v zvezi z odločilnim razlogom, tj. prenosom nalog vodenja kakovosti in opravljanjem drugih delovnih nalog, ki ne pomenijo vodenja sistema kakovosti (imenovanje za notranjega presojevalca). Sodišče prve stopnje je toženi stranki z zavrnitvijo teh dokaznih predlogov odvzelo možnost dokazovanja odločilnih dejstev, kar utemeljuje pritožbeni očitek obstoja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je bilo zaslišanje prič v zvezi z dejstvi, ki so odločilnega pomena, predlagano v dodeljenem roku in pred razpisom nadaljnjega naroka za glavno obravnavo, na katerem je sodišče prve stopnje zasliševalo ostale priče in tožnika, se zaradi izvedbe teh dokazov tudi ne bi zavleklo reševanje spora.
ZPrCP člen 8, 8/2, 46, 46/5. ZP-1 člen 68, 155, 155/2.
prekoračitev hitrosti vožnje - domneva odgovornosti lastnika vozila - alibi - zdravstvena nezmožnost za vožnjo - načelo materialne resnice
Ker se torej prvostopno sodišče ni opredelilo do relevantne navedbe storilca v vloženi ZSV o njegovi zadržanosti z dela že od 6. 11. 2019 dalje in o tem, da je bil v času od 4. 3. 2020 do 4. 4. 2020 nezmožen za vožnjo v cestnem prometu, saj slednjega tudi ni raziskalo, se je na ta način sodišču prve stopnje pripetila relativno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, ki pod vprašaj postavlja zakonitost odločitve sodišča prve stopnje.
predlog za postavitev izvedenca - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid in mnenje o strokovnih vprašanjih, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njegovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Tudi sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice in cenitev njene vrednosti ali vrednosti na njej povzročene škode. Oboji se morajo za svoje delo strokovno izpolnjevati ter se seznanjati z novimi dogajanji in metodami v stroki. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 18. poglavju (dokazi in izvajanje dokazov) v členih od 243 do 256 ureja zgolj institut izvedenca, zato je pritožbeno sodišče v sklepu Cpg 12/2019 z dne 4.7.2019 zapisalo, da (lahko s procesnega vidika) dokazni predlog za postavitev izvedenca vključuje tudi dokazni predlog za postavitev cenilca. Vendar pa je v konkretnem primeru ključna (smiselna) uporaba določbe drugega odstavka 351. člena ZPP, ki omogoča, da stranki tudi po instančni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje navajata nov dejstva in predlagata nove dokaze. V omenjenem razveljavitvenem sklepu je namreč pritožbeno sodišče opozorilo na uporabo pravne podlage, ki je pomembna za odločitev v sporu, pri čemer se dotlej nobena stranka na to pravno podlago ni izrecno sklicevala (niti je ni zaznalo sodišče prve stopnje) in v tej zvezi strankam ni bilo mogoče očitati nezadostne skrbnosti. Sodišče je namreč dolžno izvajati materialno procesno vodstvo (258. člen ZPP).
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 191.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - denarno povračilo - pobotni ugovor
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi obstajala tudi po sprejemu nove sistemizacije, s katero je bilo delovno mesto, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinjeno. Tožnica namreč sploh ni opravljala del in nalog delovnega mesta pomočnice vodje, temveč delovna opravila skeniranja, popisovanja, urejanja arhiva in indeksiranja. Obseg tožničinega dela se po spremembi sistemizacije ni zmanjšal, saj je tožena stranka v družbo B d. d., s katero je sodelovala na podlagi sklenjene pogodbe o opravljanju skeniranja dokumentacije, po prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnici v B. d. d. poslala drugo delavko, ki je opravljala enako delo kot prej tožnica.
zapuščinski postopek - izdaja dodatnega sklepa o dedovanju - vezanost zapuščinskega sodišča - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje je v skladu z 11. členom SPZ vezano na lastninsko stanje, kakršno je razvidno iz zemljiške knjige, in zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju drugačnega (lastninskega) stanja.
ZNB člen 22, 22-1, 22a, 22b, 22c, 22č, 57. DZ člen 151, 151/2, 151/3. ZPacP člen 35, 35/2, 35/4.
soglasje staršev - obvezno cepljenje otrok - nadomestitev soglasja starša - sankcija za prekršek - razlogi za opustitev cepljenja - soglasje za medicinski poseg
Ker zakon ureja obvezo cepljenja, se v zvezi z obveznimi cepljenji ne postavi vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasja za cepljenje, za kar se zavzema predlagatelj, saj je starš otroka dolžan cepiti, kot mu nalaga ZNB.
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - ustavitev vozila - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši
Prvo sodišče je namreč zanesljivo ugotovilo, da je izmerjen rezultat storilcu bil predočen takoj po zaustavitvi na B., torej takoj, ko je to bilo tudi objektivno mogoče, s čemer je tudi v celoti zadoščeno določbam pravilnika o neposrednem prikazu izmerjenega rezultata hitrosti po določbi člena 16 citiranega pravilnika.
razlogi za zavrnitev - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - višina globe
Če denarna sankcija ne dosega zneska 70 eurov ali njegove protivrednosti po menjalnem tečaju na dan izdaje odločbe, domače sodišče predlog za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa zavrne.
premestitev zaradi delovnih potreb - učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa - nezmožnost za delo
Ker iz zdravniškega potrdila ne izhaja tožnikova začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni, pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim zaključkom, da za razveljavitev sklepov o premestitvi ni podan razlog iz 148. člena ZJU, ki določa, da premestitev zaradi delovnih potreb ni dopustna v času začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni.
Sodišče prve stopnje je pritožnikovi vlogi, naslovljeni kot tožbe zoper D. L., Psihiatrično bolnišnico B., Zdravstveni dom B. in Policijsko postajo A. z izpodbijanim sklepom zavrglo zato, ker niso vsebovale tega, kar Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nalaga kot obvezno vsebino tožbe (in to niso le identifikacijski podatki o tistih, zoper katere se tožba vlaga) in pritožnik kljub izrecnemu pozivu sodišča s sklepom 12. 1. 2021, s katerim ga je sodišče poučilo, s katerimi podatki mora vlogi dopolniti in mu določilo rok za dopolnitev, po predlogu pa mu je ta rok še podaljšalo, teh zahtevanih podatkov sodišču ni sporočil.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049927
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi
Čeprav pritožnik pravilno povzema določbe členov 16 in 17 prej navedenega pravilnika, pa nato v nadaljevanju napačno razloguje, da bi v konkretnem primeru, ko je storilcu prekrška na kraju bil predočen in pokazan izmerjen rezultat, za ugotavljanje storilčeve odgovornosti morala biti s strani prekrškovnega organa predložena tudi slikovno dokumentirana meritev hitrosti. Pritožnik povsem spregleda, da v konkretnem primeru ni šlo za samodejni merilnik hitrosti v cestnem prometu, temveč je meritev bila opremljena z nesamodejnimi merilniki, ki meri hitrost iz nepremične točke, kot sta pojasnila oba zaslišana policista D. O. in M.A., zato so vse navedbe pritožbe v smeri, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo določbe členov 16 in 17 pravilnika, neutemeljene, kot je bilo pritožniku določno pojasnjeno že v točki 13) izpodbijane sodbe, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00050422
ZVEtL-1 člen 3, 16, 16/2, 43, 44, 44/1, 47, 47/2, 48, 48/5. OZ člen 35. ZPP člen 365, 365-1. ZNP člen 35, 35/1.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - javni interes - splošna raba - javno dobro - ugovor javnega dobra - prenos lastninske pravice - ničnost pogodbe - nedopustne pritožbene novote - nakup na javni dražbi - stroški postopka
Nasprotna udeleženka nima v lasti nobene od obravnavanih parcel, zato v postopku ne uveljavlja svojih pravic in ne varuje svojih pravnih koristi, temveč nastopa kot varuhinja javnega interesa (peti odstavek 48. člena ZVEtL-1). Njena pravica do izjavljanja in sodelovanja v postopku je zato začrtana z mejami tega interesa. Glede na navedeno nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovora originarno pridobljene lastninske pravice na parcelah št. 007, 008, 009 in 010 v stečajnem postopku, saj ne gre za parcele v njeni lasti, niti za varovanje javnega interesa. Drugačne, zanjo (ali za javni interes) ugodnejše odločitve ne more doseči, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).
Po ustaljeni sodni praksi so pravni posli, katerih predmet je razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem, absolutno nični, česar morebitna dobra vera kupca ne more sanirati.
Nakup zemljišča na javni dražbi ne pomeni, da je zaradi načina prodaje in njenih učinkov mogoče preseči kogentne prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnimi zemljišči. Pogodbo z nedopustnim predmetom izpolnitve zadenejo sankcije ničnosti, in to ne glede na to, na kakšen način je bila sklenjena, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - nedobrovernost pridobitelja
Pritožbeno neizpodbijano ugotovljeno dejstvo, da je sporna nepremičnina postala stavbno zemljišče 17. 9. 1994, je skupaj z neizpodbitimi ugotovljenimi dejstvi, povzetimi zgoraj, pravno odločilna časovna okoliščina za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 25. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR), ker je takrat odpadla zakonska ovira za pridobitev lastninske pravice na zemljišču z gradnjo na tujem zemljišču.
V zadnji alineji zgoraj povzeta okoliščina je ugotovljena pravilno in je odločilna, zaradi katere toženec kljub sklenjeni izročilni pogodbi leta 2004 in vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi v njegovo korist ni postal lastnik sporne nepremičnine. Ta okoliščina dokazuje, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe leta 2004 nedobroveren, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.