ZP-1 člen 2, 66, 66/2, 154. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5 - 3.
zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - sprememba kazenske sankcije
Pritožnik v svojih pritožbenih navedbah zaključkom v izpodbijani sodbi, da je v kritičnem času bil voznik svojega vozila v cestnem prometu znova nasprotuje in sedaj navaja, da, ko je prejel izpodbijano sodbo, jo je pokazal ženi N., ki pa mu je takrat priznala, da je kritičnega dne ona vozila osebno vozilo, katerega lastnik je sam in tudi storila prekršek 30. 1. 2020, ko je peljala skupnega otroka na trening. S takimi pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog.
predlog za postavitev izvedenca - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid in mnenje o strokovnih vprašanjih, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njegovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Tudi sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice in cenitev njene vrednosti ali vrednosti na njej povzročene škode. Oboji se morajo za svoje delo strokovno izpolnjevati ter se seznanjati z novimi dogajanji in metodami v stroki. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 18. poglavju (dokazi in izvajanje dokazov) v členih od 243 do 256 ureja zgolj institut izvedenca, zato je pritožbeno sodišče v sklepu Cpg 12/2019 z dne 4.7.2019 zapisalo, da (lahko s procesnega vidika) dokazni predlog za postavitev izvedenca vključuje tudi dokazni predlog za postavitev cenilca. Vendar pa je v konkretnem primeru ključna (smiselna) uporaba določbe drugega odstavka 351. člena ZPP, ki omogoča, da stranki tudi po instančni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje navajata nov dejstva in predlagata nove dokaze. V omenjenem razveljavitvenem sklepu je namreč pritožbeno sodišče opozorilo na uporabo pravne podlage, ki je pomembna za odločitev v sporu, pri čemer se dotlej nobena stranka na to pravno podlago ni izrecno sklicevala (niti je ni zaznalo sodišče prve stopnje) in v tej zvezi strankam ni bilo mogoče očitati nezadostne skrbnosti. Sodišče je namreč dolžno izvajati materialno procesno vodstvo (258. člen ZPP).
odložitev izvršitve kazni zapora - zavrnitev prošnje - neodložljivost del
Tudi z aktualno prošnjo za odložitev kazni zapora obsojenec po pooblaščenih uveljavlja razlog iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki je podan, če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil. Kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče pod točko 7 izpodbijane odločbe, je po drugem odstavku citiranega člena dopustno iz navedenega razloga kazen zapora odložiti največ za tri mesece.
razlogi za zavrnitev - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - višina globe
Če denarna sankcija ne dosega zneska 70 eurov ali njegove protivrednosti po menjalnem tečaju na dan izdaje odločbe, domače sodišče predlog za priznanje in izvršitev odločbe tujega prekrškovnega organa zavrne.
Zakonodajalec voznike, ki v obdobju enega leta po izteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ocenjuje kot nevarne voznike, ki jim ni več mogoče zaupati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, zaradi česar je predpisal obvezen preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja brez možnosti ponovne odložitve.
zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - izpodbijanje dokazne ocene - nedostojno vedenje - uradna oseba
Pritožnik se ne strinja z dokazno oceno izpovedi policistke Z. in policista S., niti z dokazno oceno njegovega zagovora in priloženih listinskih dokazov, vendar nestrinjanje z dokazno oceno pa pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00050422
ZVEtL-1 člen 3, 16, 16/2, 43, 44, 44/1, 47, 47/2, 48, 48/5. OZ člen 35. ZPP člen 365, 365-1. ZNP člen 35, 35/1.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - javni interes - splošna raba - javno dobro - ugovor javnega dobra - prenos lastninske pravice - ničnost pogodbe - nedopustne pritožbene novote - nakup na javni dražbi - stroški postopka
Nasprotna udeleženka nima v lasti nobene od obravnavanih parcel, zato v postopku ne uveljavlja svojih pravic in ne varuje svojih pravnih koristi, temveč nastopa kot varuhinja javnega interesa (peti odstavek 48. člena ZVEtL-1). Njena pravica do izjavljanja in sodelovanja v postopku je zato začrtana z mejami tega interesa. Glede na navedeno nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovora originarno pridobljene lastninske pravice na parcelah št. 007, 008, 009 in 010 v stečajnem postopku, saj ne gre za parcele v njeni lasti, niti za varovanje javnega interesa. Drugačne, zanjo (ali za javni interes) ugodnejše odločitve ne more doseči, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).
Po ustaljeni sodni praksi so pravni posli, katerih predmet je razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem, absolutno nični, česar morebitna dobra vera kupca ne more sanirati.
Nakup zemljišča na javni dražbi ne pomeni, da je zaradi načina prodaje in njenih učinkov mogoče preseči kogentne prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnimi zemljišči. Pogodbo z nedopustnim predmetom izpolnitve zadenejo sankcije ničnosti, in to ne glede na to, na kakšen način je bila sklenjena, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.
zavrženje tožbe - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - ponovno motenje posesti - motilno dejanje - identiteta zahtevka - izvršilni naslov
Glede na zapisano zavezo tožene stranke v sodni poravnavi, da bo pred predvidenim začetkom del na predmetni parceli o tem obvestila tožečo stranko in da ta dela nikoli ne bodo opravljena na način, da bi se v celoti onemogočala prevoznost in parkiranje, sodna poravnava vsebuje prepovedni del in je tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo (21. člen ZIZ).
Ne more pa tožeča stranka ureditve uporabe nepremičnine, ki jo je dogovorila s sodno poravnavo, na novo ali drugače urediti s tožbo, s katero zahteva prepoved voženj in parkiranja vseh vrst vozil ter kakšno drugo uporabo nepremičnine.
Sodišče prve stopnje je pritožnikovi vlogi, naslovljeni kot tožbe zoper D. L., Psihiatrično bolnišnico B., Zdravstveni dom B. in Policijsko postajo A. z izpodbijanim sklepom zavrglo zato, ker niso vsebovale tega, kar Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nalaga kot obvezno vsebino tožbe (in to niso le identifikacijski podatki o tistih, zoper katere se tožba vlaga) in pritožnik kljub izrecnemu pozivu sodišča s sklepom 12. 1. 2021, s katerim ga je sodišče poučilo, s katerimi podatki mora vlogi dopolniti in mu določilo rok za dopolnitev, po predlogu pa mu je ta rok še podaljšalo, teh zahtevanih podatkov sodišču ni sporočil.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/1-2, 26, 44a, 63, 63/1, 64, 65, 66.. URS člen 22, 51, 153, 153/3, 156.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 132, 133, 133/2, 135, 135/1, 145, 145-2.
zdraviliško zdravljenje - povračilo stroškov zdravljenja - višina
V okoliščinah konkretnega primera ni dejanske podlage za uporabo 44. a člena ZZVZZ, ki zagotavlja povračilo dejanskih stroškov zdravstvenih storitev le za načrtovano zdravljenje v tujini, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja. Za nujno medicinsko pomoč v Indoneziji, s katero ni sklenjene meddržavne pogodbe, se lahko stroški zdravstvenih storitev povrnejo v enaki višini, kot če bi bile opravljane v okviru javne zdravstvene mreže v Sloveniji. Torej izključno v višini povprečne cene storitev v Sloveniji v skladu z ZZVZZ in POZZ. Za preostalo razliko stroškov zdravljenja v Indoneziji bi se tožnik ob skrbnem in odgovornem ravnanju lahko kvečjemu komercialno zavaroval za medicinsko asistenco v tujini.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Iz izvršilnega naslova – neposredno izvršljivega notarskega zapisa izhaja, da je neposredna izvršljivost notarskega zapisa dogovorjena v zvezi z vsem dolžnikovim premoženjem. Ob takšnem zapisu pa dejstvo, da sta bili v zastavo po posojilni pogodbi dani le dve nepremičnini, lahko vpliva le na vrstni red upnika pri poplačilu terjatve iz teh dveh nepremičnin, nikakor pa ne preprečuje izvršbe dovoljene na podlagi tega notarskega zapisa na ostalo dolžnikovo premoženje.
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - ustavitev vozila - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši
Prvo sodišče je namreč zanesljivo ugotovilo, da je izmerjen rezultat storilcu bil predočen takoj po zaustavitvi na B., torej takoj, ko je to bilo tudi objektivno mogoče, s čemer je tudi v celoti zadoščeno določbam pravilnika o neposrednem prikazu izmerjenega rezultata hitrosti po določbi člena 16 citiranega pravilnika.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nepopoln predlog - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu
Poleg tega, da sta od vročitve drugega poziva za dopolnitev predloga za odložitev izvršitve do izdaje izpodbijanega sklepa potekla skoraj dva meseca, ni mogoče spregledati dejstva, da je zdravniško spričevalo, ki ga je storilec priložil k pritožbi, bilo izdano že 7. 5. 2021. Od storilca bi tako bilo utemeljeno pričakovati, da bo zdravniško spričevalo sodišču predložil nemudoma po pridobitvi, saj je nenazadnje bil k temu pozvan že z dopisom, ki mu je bil vročen 2. 4. 2021, vendar tega ni storil.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Tožnik se v času, ko je toženka izvedla kontrolo bolniške odsotnosti, ni nahajal na naslovu, s katerim je razpolagala. Ker je ni obvestil, da bo v času staleža dejansko bival na drugem naslovu, je sodišče zaključilo, da mu je zaradi kršitve prvega odstavka 36. člena ZDR-1 utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti (prvi odstavek 85. člena ZDR-1).
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (tretja alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), saj je notranja kontrola pri njem ugotovila manjko gotovine v blagajni, in sicer 14. 9. 2020 v višini 20,80 EUR in 1. 10. 2020 v višini 3,00 EUR.
predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - odločanje o predlogu glede končane faze postopka - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje namreč kljub temu, da je predlog za izločitev sodnice bil podan pravočasno (pred izdajo sodbe o prekršku), izdalo sodbo, ne da bi predhodno postopalo v skladu s 87. členom ZP-1 in zahtevo za izločitev odstopilo v odločanje predsedniku oz. predsednici sodišča.
Sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga storilec oz. obramba, vendar pa se mora do dokaznih predlogov izrecno opredeliti oz. navesti jasne razloge za odločitev, da določenega dokaza ne bo izvedlo. Teh razlogov pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni najti.
ZDR-1 člen 154.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.. ZPP člen 355, 355/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - policist - pravica do odmora
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pravno pomembnih dejstev v zvezi z ugovori tožene stranke, da je tožnik odmor med delovnim časom izrabil na delovnem mestu, saj tožnikovo delo ni potekalo ves čas, kontinuirano in neprestano, vmes so bili namreč tudi daljši časovni intervali, ko ni bilo nikogar, ki bi želel prečkati mejni prehod, saj na navedenih mejnih in maloobmejnih prehodih mejo prečkajo v glavnem dnevni migranti, ko odhajajo na delo in se popoldne z dela vračajo. Tako se sodišče prve stopnje neutemeljeno sploh ni ukvarjalo z navedenim vprašanjem možnosti izrabe odmora med delovnim časom na delovnem mestu oziroma vprašanjem, ali je bil tožnik v spornih izmenah tako obremenjen z delom, da odmora dejansko ni mogel izkoristiti. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, saj je ostalo zaradi zmotnega materialnopravnega stališča dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (prvi odstavek 355. člena ZPP).
zapuščinski postopek - izdaja dodatnega sklepa o dedovanju - vezanost zapuščinskega sodišča - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje je v skladu z 11. členom SPZ vezano na lastninsko stanje, kakršno je razvidno iz zemljiške knjige, in zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju drugačnega (lastninskega) stanja.
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi skopo in neprepričljivo obrazložilo zgolj zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče M. T., medtem ko zavrnitev vseh ostalih, s strani obrambe taksativno naštetih in predlaganih dokazov ni obrazložilo, niti se do njih ni opredelilo. Tako postopanje sodišča prve stopnje pa pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke člena 90 ZP-1 v povezavi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, ki pa ima za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe petega odstavka člena 163 ZP-1 ter posledično vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
prednostna cesta - potrebna skrbnost - izsiljevanje prednosti - vključevanje v cestni promet - cestno prometna signalizacija - potek cestnega prometa
Če je razdalja od krožišča do naslednjega križišča tako kratka, da vozilo, ki zavije iz krožišča na K. cesti, razdaljo do križišča, kjer se zavije k trgovini S., prevozi v krajšem času kot traja vključevanje v promet, morajo vozniki, ki se vključujejo na prednostno cesto, biti še posebej pozorni in če pri poskusu vključevanja v promet na prednostni cesti opazijo vozilo v krožišču, počakati dokler to vozilo ne zapusti prednostne ceste in se lahko varno vključijo v promet na prednostni cesti.
razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Odsotnost razlogov o krivdi je absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki terja po pritožbenem sodišču razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti.