OZ člen 144, 144/1. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-15.
odškodnina - pojem protispisnosti - konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - dokazna ocena - odgovornost osnovne šole za mladoletnika
Pritožbeni očitek o postopkovni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako imenovani protispisnosti) ni utemeljen. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato jo mora pritožnik v pritožbi določno konkretizirati. Za protispinost pa ne gre, kadar se očitek o napaki nanaša na rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine dokazov, kar s pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožba, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično prenosne narave. Tega pa pritožnik v pritožbi ob tem pritožbenem očitku ni konkretiziral.
nepopolna tožba - nepopolna vloga - poziv k popravi tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - trditvena podlaga - nezadostna trditvena podlaga
Tožnik ni navedel dejstev, na katera opira svoj zahtevek, ni opisal historičnega dogodka, iz katerega bi sodišče lahko ugotovilo materialnopravno podlago pravovarstvenega zahtevka, ki ga tožnik želi doseči s sodnim varstvom zoper posamezno osebo. Ne gre za vprašanje nesklepčnosti tožbe, gre za spoznanje, da tožnik ni navedel dejstev, ki bi omogočala sodišču prepoznavo pravnega varstva, ki ga tožnik uveljavlja.
zahteva za sodno varstvo - hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - pristojni prekrškovni organ - obvestila, ki jih zbira policija - pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb
Plačilni nalog v hitrem postopku o prekršku se izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen (torej tudi če ne policist prekrška ne zazna osebno).
Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (11.02.2021) člen 5, 5/5, 5/6. OZ člen 58.
izostanek z naroka za glavno obravnavo - opravičilo izostanka - predlog za preložitev naroka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - epidemija - pogoji - načelo konktradiktornosti - karantena - teorija realizacije
Toženec je v svojem obvestilu „zgolj“ opravičil (to je navedel razloge za) svojo odsotnost z naroka naslednjega dne, ni pa predlagal njegove preložitve, kar bi moral storiti, če je želel, da sodišče to stori.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049927
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi
Čeprav pritožnik pravilno povzema določbe členov 16 in 17 prej navedenega pravilnika, pa nato v nadaljevanju napačno razloguje, da bi v konkretnem primeru, ko je storilcu prekrška na kraju bil predočen in pokazan izmerjen rezultat, za ugotavljanje storilčeve odgovornosti morala biti s strani prekrškovnega organa predložena tudi slikovno dokumentirana meritev hitrosti. Pritožnik povsem spregleda, da v konkretnem primeru ni šlo za samodejni merilnik hitrosti v cestnem prometu, temveč je meritev bila opremljena z nesamodejnimi merilniki, ki meri hitrost iz nepremične točke, kot sta pojasnila oba zaslišana policista D. O. in M.A., zato so vse navedbe pritožbe v smeri, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo določbe členov 16 in 17 pravilnika, neutemeljene, kot je bilo pritožniku določno pojasnjeno že v točki 13) izpodbijane sodbe, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 191.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - denarno povračilo - pobotni ugovor
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi obstajala tudi po sprejemu nove sistemizacije, s katero je bilo delovno mesto, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinjeno. Tožnica namreč sploh ni opravljala del in nalog delovnega mesta pomočnice vodje, temveč delovna opravila skeniranja, popisovanja, urejanja arhiva in indeksiranja. Obseg tožničinega dela se po spremembi sistemizacije ni zmanjšal, saj je tožena stranka v družbo B d. d., s katero je sodelovala na podlagi sklenjene pogodbe o opravljanju skeniranja dokumentacije, po prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožnici v B. d. d. poslala drugo delavko, ki je opravljala enako delo kot prej tožnica.
prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - sporna dejstva - izročilna pogodba - namen pogodbenih strank
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da mora sodišče v primeru, ko z izročilno pogodbo ne soglašajo vsi potomci, upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Pritožbena zavzemanja, da gre v tem primeru, ne glede na namen oziroma voljo pogodbenih strank za darilo, so neutemeljena. V primeru odplačnega pogodbenega namena strank gre po vsebini lahko za pogodbo o preužitku oziroma pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prisilna privedba - prostovoljno sodelovanje
Pritožba utemeljeno poudarja, da je podlaga za odredbo privedbe s strani sodišča sklep o zadržanju osebe v psihiatrični bolnišnici, ki ga lahko to ob upoštevanju vseh pogojev iz prvega odstavka 44. člen ZDZdr izda le na predlog izvedenca in zoper katerega se ima oseba (nasprotni udeleženec) pravico pritožiti. Šele če prostovoljna izvršitev takšnega sklepa ni možna, lahko sodišče (ob smiselni uporabi pogojev iz drugega in tretjega odstavka 52. člena ZDZdr) odredi privedbo.
Toženec, ki je za delo sposoben, mora upoštevati, da ima preživljanje mladoletnih otrok prednost pred vsemi ostalimi obveznosti staršev in bo moral poskrbeti, da bo otroka ustrezno preživljal, če ne drugače pa tako, da bo poprijel za kakšno dopolnilno delo.
V skladu z določbo 196. člena DZ se preživnina lahko zahteva od vložitve predloga za določitev preživnine.
Velja poudariti, da je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, s katero je odločilo o podlagi odškodninske odgovornosti toženk. V takšni sodbi mora sodišče sicer ugotoviti vse elemente civilnega delikta, vendar se ni dolžno ukvarjati z obsegom škode. Hkrati velja še, da mora izmed navedenih predpostavk obstoj škode ugotoviti (le) z veliko stopnjo verjetnosti.
Prva toženka je stečajna upraviteljica, medtem ko je tožnica upnica stečajnega dolžnika. Položaj obeh je v stečajnem postopku (glej ZFPPIPP) povsem različen in ena od glavnih dolžnosti stečajne upraviteljice (in ne upnice) je, da s profesionalno skrbnostjo poskrbi za zavarovanje premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase).
Primarno velja že na tem mestu izpostaviti, da je ureditev odškodninske odgovornosti stečajnih upraviteljev urejena v specialni določbi 102. člena ZFPPIPP, ki izključuje uporabo splošnih odškodninskih predpostavk iz 131. člena OZ in po presoji pritožbenega sodišča, v delu, ko določa eksulpacijske razloge, tudi (primarno) izključuje neposredno uporabo 140. člena OZ. Povedano drugače, 140. člen OZ je treba uporabiti v okviru ekskulpacijskih razlogov po 102. členu ZFPPIPP. Podredno pa je za uporabo določbe o tožničinem prispevku k nastali škodi po 140. členu OZ potrebna nedvoumna, resna in svobodna izjava volje (lahko tudi konkludentna), iz katere je razvidno, da je tožnica privolila v kršitev kakšne svoje pravice in se odpovedala uveljavljanju zahtevkov iz te kršitve. 140. člena OZ tudi ni mogoče uporabiti v primerih, ko oškodovanci poznajo rizike, ki se jim vede izpostavijo. Ravnanja oziroma opustitve tožnice (upnice) in njena zavedanja, ki se ji očitajo s strani toženk, nimajo takšne narave, da bi bilo mogoče sklepati o njenem prispevku k nastali škodi.
Določba Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti za čiste premoženjske škode, ki določa, da so iz zavarovanje poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev, izključeni odškodninski zahtevki zaradi kršitve izpolnitvenih rokov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča nična. In sicer je nična v skladu s 121. členom OZ, ker iz zavarovanja poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev izključuje izredno obširen (op. jasno je, da so stečajni postopki hitri in vezani na spoštovanje številnih rokov ter izpeljavo mnogih dolžnostnih ravnanj) in zato povsem pretiran obseg odškodninskih zahtevkov, s čimer nasprotuje samemu namenu predmetnega zavarovanja.
posojilna pogodba - kredit - obroki kredita - vračilo posojila - gotovina - nesporna dejstva - dokazno breme - dokazna ocena - nedovoljen dokaz - dokazni standard prepričanja - trditvena in dokazna podlaga - pravica do svobodne izbire odvetnika - potrebni stroški - potni stroški odvetnika - sedež odvetnika izven kraja sodišča
Po novejši teoriji in sodni praksi v določenih primerih odločanje po dokaznem standardu prepričanja, ki sicer velja v pravdnem postopku, ni primerno. Specifičnost spornega dejstva ali pa trditvena in dokazna stiska lahko narekujejo znižanje dokaznega standarda.
Stranka ima sicer pravico do svobodne izbire odvetnika, kar pa ne pomeni, da lahko sodišče v okviru povračila stroškov nasprotni stranki naloži plačilo potnih stroškov odvetnika, ki si ga je izbrala izven sedeža sodišča, razen če za to obstajajo utemeljeni razlogi, ki pa jih v stroškovniku tožnica ni pojasnila.
osebni stečaj - sporazum o delitvi skupnega premoženja - zemljiški dolg - ničnost
Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnemu materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera, ko sta pravdni stranki zemljiški dolg ustanovili zato, da bi izigrali morebitne že obstoječe ali bodoče upnike (zemljiški dolg ima zapadlost 2061), da ne bi mogli poseči po njuni nepremičnini, podlaga temu Aktu v nasprotju z moralo in zato nedopustna, posledično pa je Akt o ustanovitvi zemljiškega dolga ničen (39. člen OZ) in zemljiški dolg nikakor ni bil ustanovljen z namenom, da bi služil kot zavarovanje morebitnih posojil.
Pritožba neutemeljeno trdi, da Sporazum o delitvi premoženja zasleduje dopusten cilj, to je pravično delitev skupnega premoženja, vendar pritožbeno sodišče soglaša s pravilnim dejanskim in materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da pri vsebini sporazuma ne gre za pravično delitev premoženja temveč je ob dejstvu, da je tožena stranka prejela vse, tožeča stranka pa nič, podlaga sporazuma nedopustna, ker je bil s sporazumom zasledovan cilj preprečiti upnikom tožeče stranke poplačilo iz premoženja tožeče stranke. Takšen sporazum pa je ničen.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila nepremičnina, glede katere tožnik zahteva posestno varstvo, med pravdo prodana in na njej pravdni stranki nimata več posesti. V skladu z enotno sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in citiralo, odtujitev stvari v takšnem primeru pomeni oviro za uspeh v motenjski pravdi. Namen tega postopka je namreč v učinkovitem in hitrem varstvu zadnjega posestnega stanja, ki pa je lahko usmerjeno le zoper tistega, ki ima stvar v posesti in lahko omogoči restitucijo. Ker je toženka posest izgubila, je tudi tožniku ne more omogočiti, zato tožnik z dajatvenim in prepovednim zahtevkom, ki prestavljata cilj posestnega varstva, ne more biti uspešen. S tem odpade tudi njegov pravni interes za vztrajanje pri ugotovitvenem delu tožbe.
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel glede posamezne stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, izpodbojen, in še to zgolj ob nedobrovernosti pridobitelja, ne pa ničen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050454
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 181, 181/1, 181/1-5.
zavrnitev zahteve za preiskavo - dejanje majhnega pomena - pogoji za dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - povrnitev škode
Pritrditi je pritožniku, da okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje izpostavilo v izpodbijanem sklepu, ne dajejo podlage za zaključek, da je v konkretnem primeru podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določbe 181. člena ZKP kot relevantne okoliščine izpostavilo nekaznovanost osumljenca in odsotnost drugega kazenskega postopka zoper njega, da je bil v času storitve kaznivega dejanja edini družbenik družbe oče osumljenca, da je novi družbenik za očitano kaznivo dejanje vedel že ob pogajanjih o prodaji družbe in tega ni omenjal pri prenosu deležev, ampak šele čez dobra štiri leta, ter da je bila škoda, ki je nastala s kaznivim dejanjem, na podlagi pravnomočne sodbe z dne 12. 12. 2017 povrnjena. Izpostavljene okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne kažejo na manjši pomen ogroženosti pravne vrednote, kar je bistvo t. i. dejanja majhnega pomena. Nizka ogroženost pravne vrednote je namreč tista, ki daje kaznivemu dejanju tako majhno težo, da ni mogoče upravičiti kazenskega pregona.
začasna odredba - redno šolanje - osebni stiki z otrokom
Sodišče izda začasno odredbo za nadomestitev soglasja enega od staršev za prešolanje otroka, če se stranki ne sporazumeta v katero šolo se bo vpisal otrok na začetku šolskega leta.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - dokazni standard verjetnosti - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - trditveno in dokazno breme - posojilna pogodba
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe, saj stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji vtis sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanju. Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi trditveno in dokazno breme, zato mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah.
ZPP člen 30, 30/2, 30/2-3. SPZ člen 48. OZ člen 190.
stvarna pristojnost - spori iz pristojnosti okrajnega sodišča - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo - najemno razmerje - vlaganja najemnika - povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor - spor iz najemnega razmerja
Četudi se pravdni stranki z najemno pogodbo nista posebej dogovorili o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z obnovitvenimi vlaganji tožnice in s tem izboljšanjem nepremičnine ter povečanjem njene vrednosti, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da gre tudi v tem primeru za spor, ki izvira iz najemnega razmerja. Brez dogovora pravdnih strank v najemni pogodbi o nameravani prenovi in opremi poslovnega prostora, da bo primeren za opravljanje bančne dejavnosti, namreč do spora med pravdnima strankama ne bi prišlo. To vodi v zaključek, da obravnavani spor izvira iz najemnega razmerja in je za sojenje stvarno pristojno Okrajno sodišče.
Upravičen razlog za fikcijo vročitve je namreč v tem, da temelji na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem omogočeno, da uresniči pravico izjave v postopku.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00049990
OZ člen 619, 635, 651, 665, 665/2, 766.
odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje - odgovornost za stvarne napake - mandatna pogodba - opustitev obveznosti - rok za vložitev tožbe - napake gradnje - nadzornik gradbenih del
Odgovornost nadzornika pri izvedbi gradbenega nadzora nima narave odgovornosti za stvarne napake. V dejanskih okoliščinah te zadeve, ko je bila med strankami sklenjena mandatna pogodba, ni materialnopravnega razloga za vnašanje dodatnih (posebnih) predpostavk odgovornosti za stvarne napake, ki so zakonsko določene za izvajalčevo odgovornost za napake pri podjemni oziroma gradbeni pogodbi. Izvajalčeve napake gradnje, do katerih naj bi po trditvah tožeče stranke prišlo zaradi opustitve strokovnega nadzora toženih strank, vedno pomenijo škodo za naročnika. Gre za isto škodo, brez te, se pravi brez napak gradnje ni mogoče govoriti o odškodninski obveznosti nadzornega inženirja. Ne pomeni pa to, da mora naročnik za odškodninsko obveznost nadzornega inženirja vložiti tožbo zoper slednjega v prekluzivnem roku iz 635. člena OZ, saj je ne vlaga zoper izvajalca.