EZ-1 člen 314, 314/1, 315, 315/1. Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (2015) člen 5.
električna energija - soglasje za priključitev
V zvezi s priključitvijo naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije je bilo treba uporabiti Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je lex specialis glede na določbe drugih predpisov v zvezi z dobavo in odjemom električne energije. Tožnikovo vlogo je torej treba obravnavati kot vlogo za izdajo spremembe soglasja za priključitev.
ZOFVI člen 95, 95/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 28.
javni uslužbenec - naziv javnega uslužbenca - napredovanje v naziv - zmotna uporaba materialnega prava - izobrazba
Ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika. Pojem petje je širši pojem in nedvomno je tudi jazz-petje del petja. Razen tega je tožnica povsem razumno in prepričljivo pojasnila v svoji pripravljalni vlogi, da znanje „jazz petja“ vključuje tudi poznavanje tehničnih in muzikalnih prvin, razvoj glasbenega obsega, vokalizacijo, artikulacijo in podobno. Kdor teh prvin ne obvlada tudi ne more obvladati specializacije petja, to je jazz-petja. Iz navedenega razloga je tožena stranka napačno štela, da tožnica nima opravljenega ustreznega univerzitetnega študija smeri programa petja.
Stranki v postopku ni bila dana možnost izjave. Inšpektor je namreč opravil inšpekcijski ogled, ne da bi jo o tem obvestil in ji dal možnost, da se o ugotovitvah izjavi. Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo in obseg le-te, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem izreče.
Postopek inšpekcijskega nadzorstva po ZGO-1 sicer šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, slednji pa določa, da je mogoče odločiti v skrajšanem postopku, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Izdaja odločbe v skrajšanem postopku je torej mogoča, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, v obravnavani zadeva pa takšna nujnost ni izkazana.
odpis dolga - obligacijsko razmerje - razmerje med upnikom in dolžnikom - pravnomočno ugotovljena terjatev
Razmerje po 77. členu ZJF ni razmerje med organom in stranko v smislu upravnega razmerja oziroma odločanja upravnega organa o pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih posameznika, pač pa je razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem je dolžnikova obveznost znana in nesporna, upnik pa lahko pod določenimi zakonskimi pogoji, privoli v spremenjen način izpolnitve ali celo v odpis dolga. Ne gre torej za upravno odločanje, ampak za odločitve v okviru poslovanja (obligacijsko razmerje), to je izpolnitev ali neizpolnitev pravnomočno ugotovljene obveznosti do države (odločitev upnika, da odpusti dolg svojemu dolžniku).
Tožnik smiselno navaja, da naj bi ga preganjal nedržavni subjekt, to je posojilodajalec. Ni pa prepričljivo izkazal, da mu država pri tem ni sposobna ali noče nuditi zaščite, saj se sploh ni obrnil po pomoč k pristojnim državnim organom, to je policije. Če pa ni zaprosil za tako pomoč, tudi ni mogoče izhajati iz trditve, da mu državni organi niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite zato mu ni mogoče priznati statusa begunca.
ZDIJZ člen 1a, 4a, 4a/1, 4a/1-2, 4a/2, 6a. ZJF člen 67, 67/1.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - pravni posel - stvarno premoženje države - poslovna skrivnost - test javnega interesa - banka
Razpolaganje s "finančnim premoženjem" poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava izrecno ureja v zvezi s finančnimi pogodbami DUTB le njene pogodbe glede prevzema terjatev med DUTB in navedenimi bankami, kjer kot prosto dostopne informacije javnega značaja določa le podatek o firmi in sedežu banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.
Ker so tožnice v zvezi s pogodbami med navedenimi bankami in DUTB o posameznih cenah prenesenih terjatev, deležev in delnic zahtevale informacije o razpolaganju s finančnim premoženjem DUTB, kar pa ni prosto dostopna informacija javnega značaja, je toženka pravilno odločila, da mora DUTB prikriti na kopijah zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB, informacije glede podatkov, ki predstavljajo posamezne cene prenesenih terjatev, deležev oziroma delnci.
V konkretni zadevi so pravilna materialnopravna podlaga 1a., 4a. ter 6a. člen ZDIJZ (Ki dovoljuje dostop do v njej navedenih informacij ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato izjema dostopa zaradi poslovne skrivnosti ne pride v poštev za presojo poslovne skrivnosti v zvezi z informacijami javnega značaja.
Tožnice zahtevajo informacije o nadaljni prodaji terjatev, deležev ali delnic DUTB kupcem, ki ne predstavlja informacije javnega značaja. Ne gre za pogodbe v zvezi s "finančnim premoženjem" DUTB, ki bi bila po petem odstavku 6a. člena informacija javnega značaja.
taksa - občinska taksa - javna površina - financiranje občin
ZFO-1 obveznost plačila takse omejuje na taksativno naštete primere iz prvega odstavka 9. člena ZFO-1. Po presoji sodišča Odlok o občinskih taksah v Občini Hoče-Slivnica tožene stranke ustrezno upošteva z zakonom določen okvir, ki omogoča občini, da predpiše občinsko takso. Niti v zakonu niti v Odloku pa ni navedenih okoliščin, na podlagi katerih je tožena stranka tožeči stranki naložila plačilo takse.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - pomemben del dohodka - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja po drugem odstavku 24. člena ZKZ tako pri tožeči stranki kot tudi pri izbranem kupcu ugotavljala na podlagi ocene proizvodnje na kmetiji obeh strank, ki ju je izdelala Kmetijsko svetovalna služba, ter na podlagi predloženih dokazil.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - pogoji za napredovanje
Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže. Ker zahtevanega programa posveta niti tožeča stranka niti organizator posveta nista predložila, dejstvo, da je tožeča stranka dejansko izvedla referate na omenjenih mednarodnih posvetih, pa ni razvidno niti iz ostalih dokazil, tudi po presoji sodišča dvom v verodostojnost predloženih potrdil ni bil ovržen. Zato je tožena stranka po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice pravilno odločila, da predloženih potrdil glede izvedbe referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih ni mogoče šteti kot dokazno materialno pravno relevantno dejstvo.
dostop do informacij javnega značaja - pritožba zaradi molka organa - ugoditev zahtevku - posredovanje informacije z dopisom - doložnost izdaje pisne odločbe
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da organ tožniku, glede na to, da je z dopisom tožnikovi zahtevi po dostopu informacije javnega značaja v celoti ugodil, ni bil dolžan izdati odločbe in glede na to, da je organ tožniku posredoval zahtevano informacijo, tudi ni bil v molku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - verjetni zgled za uspeh
Odrekanje brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom zahteve za sodno varstvo z obrazložitvijo, da je zagrožena globa v sorazmerno nizkem znesku (kar je relativno in odvisno od siceršnjega socialno-ekonomskega položaja prosilca), bi postavilo prosilce v neenakopraven položaj glede na tiste osebe, ki si lahko pravno svetovanje in zastopanje omogočijo z lastnimi sredstvi. To pa bi bilo v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, ki je prav v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, kar pomeni, da mora biti ta pravica zagotovljena tudi osebam, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogle uresničevati.
ZEKom-1 člen 60, 60/8, 243, 243/1, 243/3. ZUS-1 člen 64, 64/4.
podelitev radijskih frekvenc - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - podaljšanje veljavnosti odločbe - ponovni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča - zakonski kriteriji - metodologija
Zakonitost novega akta sodišče preizkuša z vidika njegove skladnosti z mnenji in napotki sodb, v izvajanju katerih je bil izdan.
V pogojih podaljšanja radijskih frekvenc po 243. členu ZEKom-1, bi toženka morala ugotoviti vpliv ponudbe in povpraševanja v okoliščinah podaljšanja frekvence in ne v pogojih „če bi izvedla javni razpis“. Podaljšanje po 243. členu ZEKom-1 namreč pomeni pridobitev frekvence le najdalj do 25. 5. 2016 ter le za prejšnje imetnike, kar pomeni, da že ZEKom-1 odgovarja na vprašanje o ponudbi in povpraševanju v času podaljšanja.
Predmetni kriterij se nanaša na „razpisane frekvence“, torej ga je v primerih podaljšanja po 243. členu ZEKom-1 razumeti, da se uporabi „le za tiste frekvence, ki so predmet podaljšanja“. Te pa so bile v obravnavanem primeru 2 x 24,8 MHz, torej frekvence tožnika in A., ne pa vse frekvence v pasu 900 MHz, in tako ne frekvence, katerih imetnik je od leta 2006 C., ki tudi niso bile predmet podaljšanja v letu 2013 in zato tudi ne predmet ponudbe oz. povpraševanja, kar je vsebina prvega kriterija (ponudba in povpraševanje po razpisanih frekvencah in ne, kot si napačno razlaga tožnik, ponudba in povpraševanje na trgu operaterjev v letu 2013).
Glede na razlike med državami (velikost trga; razvitost) sodišče meni, da v primerjalni analizi kriterija "Višina tovrstnih plačil v drugih državah EU" ni mogoče uporabiti z vsebino, kot ugovarja tožnik. Toženka je upoštevala prilagoditvene faktorje tako, da je zagotovila ustreznost uporabljenih vrednosti tega frekvenčnega spektra iz drugih držav, vse s ciljem, da se rezultat prilagodi na razmere slovenskega trga in da ni izkrivljen.
Glede na obrazložitev toženke, da bi po prvem kriteriju sporni znesek za obdobje podaljšanja znašal 5.099.040,79 EUR, skladno z drugim kriterijem 3.512.825,74 EUR do 3.769.155,90 EUR oziroma v povprečju 3.640.990,82 EUR, po tretjem kriteriju pa bi se ta znesek gibal v razponu od 2.965.712,43 EUR do 5.293.355,70 EUR, oziroma v povprečju 4.183.969,70 EUR, ter da korekcija zaradi določene višine nadomestila na podlagi četrtega kriterija ni potrebna, sodišče meni, da je toženka pravilno uporabila pri določitvi zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine določbo osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložila, da je sodišče lahko glede na kriterije iz te določbe uporabo le-teh pri določitvi višine zneska preizkusilo.
brezplačna pravna pomoč - prevod listin v tujem jeziku - očitno nerazumna zadeva - vsebinska presoja - zmotna uporaba materialnega prava
Iz listin upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da to, kar tožena stranka meni, da bi moral tožnik storiti, je tožnik tudi storil, pri tem pa zanemarila dejstvo, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani od tožnika zahtevalo prevod listin strokovnih člankov v tujem jeziku po sodnem tolmaču, zato je po presoji sodišča tožena stranka prekoračila standard očitnosti pri ugotavljanju, ali je zadeva očitno nerazumna, kar je v nasprotju s 24. členom ZBPP in namenom, ki izhaja iz teh določb, to je, da se iz postopkov dodeljevanja BPP izključijo tiste zadeve, pri katerih prosilec že na prvi pogled nima verjetnih izgledov za uspeh, torej, brez da bi se organ podrobno spuščal v vsebinsko presojo posameznih dokazov.
dohodnina - akontacija dohodnine - vračilo plačane akontacije dohodnine - sodba sodišča - odškodnina - izplačilo dohodka na podlagi kasneje razveljavljene sodbe - obrazložitev odločbe
Tožnica ima prav, ko zatrjuje odsotnost navedbe pravne podlage o obdavčevanju „preostalih drugih dohodkov“ s 25% dohodnino in ugotovitvijo dejanskih okoliščin, ki takšno obdavčitev narekujejo, tj. zlasti glede na vprašanja rezidentstva upravičenk, opredelitve vira dohodka (vir v Sloveniji ali ne), davčne osnove in davčne stopnje, cedularnosti oz. sintetičnosti obdavčitve z dohodnino ter akontiranja oz. dokončnosti davka. V ZDoh-2 neposredno takšne opredelitve, res ni, davčni organ pa zakonskega določila ni konkretizirano citiral, prav tako pa tudi ni navedel pravne podlage za obdavčitev (morebiti) tujih rezidentov. Iz upravnega spisa in iz razlogov obeh davčnih odločb niti ne izhaja, da bi to bilo predmet ugotovitvenega postopka, posledično pa sodišče tudi pritrjuje tožnici, da se o tem evidentno ni mogla v postopku izjaviti.
dohodnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - drug dohodek - javni uslužbenec - povprečenje - izplačilo odkupne vrednosti
V konkretnem primeru gre za enkratno izplačilo sredstev, ki jih je sicer tožnik več let vplačeval v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V takšnem primeru pa se po določbah ZDoh-2, dohodek nedvomno in brez izjeme obdavči v skladu s 105. členom ZDoh-2 kot drug dohodek, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79, 79/1, 79/2.
davek na dodano vrednost (DDV) - oprostitev plačila DDV - pravica do oprostitve plačila ddv
Sodišče se strinja z dokazno oceno davčnega organa, da so v obravnavanem primeru obstajali objektivni elementi, na podlagi katerih bi tožnik moral vedeti, da ne gre za običajno poslovno prakso, pa kljub temu ni izvedel dodatnih preverjanj, na podlagi katerih bi se prepričal, da transakcija ni povezana z zlorabo oziroma goljufijo sistema DDV. Na navedeno kaže nižja razlika v ceni, dosežena s prodajo predmetnega blaga, gotovinska nakazila na transakcijski račun tožnika s strani fizičnih oseb, način poslovanja, v okviru katerega je bila koruza iz ... na Madžarskem prepeljana v ..., nato pa še isti dan v isti smeri in isti količini nazaj v druge madžarske kraje.
davek od dohodkov iz dejavnosti - povezane osebe - verodostojna knjigovodska listina - resničnost poslovnih dogodkov - uporaba SRS - davčno priznani stroški
Pravilne so ugotovitve davčnega organa, da je tožnik poslovne dogodke vseh treh omenjenih dobaviteljev, pri katerih gre za povezane osebe, knjižil na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanih poslovnih dogodkov ni izkazal. Knjigovodska listina je namreč skladno s SRS 21 verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno; sestavljena mora biti tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnih koli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. V obravnavani zadevi je tudi po presoji sodišča izkazana pravilna ocena davčnega organa, da predloženi računi in pogodbe omenjenih treh dobaviteljev niso verodostojne listine, ker davčni organ na njihovi podlagi ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov, kot to določa SRS 21.12.