dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj dejanskega življenja v RS
Zaslišani priči B.B. in C.C. tožnikovih poskusov vračanja nista potrdili, temveč sta zatrjevali samo, da si tožnik želi živeti v Republiki Sloveniji. Priča A.A. je sicer potrdila, da sta skupaj s tožnikom leta 1998 odšla na „Mačkovo“ zaradi poizvedb o možnosti tožnika za ureditev njegovega statusa, vendar pa je to, brez navedbe in izkazov še nekih drugih konkretnih ravnanj, da se je tožnik poskušal vrniti, tudi po mnenju sodišča premalo, da bi tožnik s tem (torej z enkratnim dejanjem) izkazal razlog upravičene odsotnosti za drugo petletno obdobje po obdobju prve petletne upravičene odsotnosti. Zato je upravni organ pravilno zaključil, da tožnik pogoja dejanskega življenja v RS iz 1. člena in četrtega odstavka 1. č člena ZUSDDD ne izpolnjuje in da zato tudi ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZS člen 1, 3, 78, 79. ZSS člen 2, 2a, 31. URS člen 125. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11, 6/3, 6/3-1. ZVOP-1 člen 32.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - sodnik - osebni podatki - neodvisnost sodnikov - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve pravil postopka
Tako iz 78. člena ZS, kot tudi iz 31. člena ZSS izhaja, da ima pravico do dostopa do podatkov iz centralne kadrovske evidence o sodnikih (78. člen ZS) oziroma pravico do osebnega spisa, v katerem se nahajajo sodniške ocene (31. člen ZSS), le omejen (določen) krog upravičencev. Navedena zakona tako ne omogočata prostega dostopa do podatkov o sodnikih v zvezi s sodniško oceno (vsakemu) prosilcu. Z restriktivno določenim krogom upravičencev do podatkov o sodnikih v zvezi z oceno je namreč zakonodajalec zaščitil uresničevanje načela neodvisnosti sodnikov kot nosilcev sodne veje oblasti.
Sodišče se strinja s tožnikom, da ni mogoče enačiti položaja javnih uslužbencev in položaja sodnikov. Položaj sodnikov, ki izvršujejo sodno oblast, je že v izhodišču drugačen od položaja javnih uslužbencev, zato njihov položaj tudi glede na potrebe po zaupnosti njihovih podatkov ni primerljiv. ZS izrecno ločuje med podatki za sodnike in javne uslužbence, ko v šestem odstavku 78. člena jasno navede, da so podatki za sodnike tajni, medtem ko za javne uslužbence zakon takšne določbe ne vsebuje.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
V zavarovanje terjatve vknjižena hipoteka sama po sebi še ne zadošča za zaključek, da ima tožnica neporavnane obveznosti do Republike Slovenije. Obstoj takšnih obveznosti je, kolikor je pomemben za odločitev, treba zanesljivo ugotoviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - solastnina - razpolaganje s premoženjem - delitev solastnine
Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da v obravnavanem primeru dejstvo, da gre za premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere tega premoženja ne bi bilo mogoče upoštevati kot premoženja za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine namreč sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
začasno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - ustavitev postopka - upravni spor - pravni interes
Tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, ki se je vodil po uradni dolžnosti, saj ustavitev postopka pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila in s tem ne bo poseženo v njegov pravni položaj.
evidentiranje meje - postopek evidentiranja meje - stranka postopka
Prvostopenjska odločba posega v pravice tožeče stranke oziroma v njeno pravno varovano korist. Zato tožena stranka v razlogih izpodbijanega sklepa neutemeljeno zatrjuje, da tožeča stranka ni stranka v postopku zato, ker se meja med njeno nepremičnino in sosednjo nepremičnino, ni urejala.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-6. ZUP člen 3, 5, 9, 146, 146/3, 146/3-2, 237, 237/2, 237/2-3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - predkazenski postopek - upravni postopek - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tudi če je bil dokument najprej sestavljen, pozneje - po njegovi sestavi pa s strani NPU pridobljen zaradi potreb (pred)kazenskega postopka, je torej od pridobitve dalje bila izpolnjena ena od možnih alternativno določenih okoliščin za obstoj te izjeme.
Sodišče poudarja, da mora biti stranki zaradi temeljne narave pravice do izjave zagotovljeno njeno uresničevanje v vsakem upravnem postopku posebej, čeprav so si morebiti postopki podobni in čeprav so morebiti za odločitev v njih pravno pomembna ista dejstva in okoliščine, saj mora organ ob udeležbi stranke izvajati relevantne dokaze v konkretnem (posamičnem) postopku. Ker je tožena stranka odločitev oprla na dokazne listine navedene v 18. točki obrazložitve, v zvezi s katerimi tožnici ni bila dana možnost, da se do njih opredeli, je kršila pravila postopka in je posledično (lahko) tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZDen priznava denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno po predpisih, navedenih v 3. členu. V okviru in na način iz 4. in 5. člena ZDen pa je določbe mogoče razlagati le tako, da denacionalizacijo priznava le za premoženje, kot ga opredeljuje v svojem 8. členu, kar pomeni, da ZDen ne priznava denacionalizacije vseh premoženjskih pravic, ampak glede na opredelitev predmeta denacionalizacije v prvem odstavku 8. člena le denacionalizacijo lastninske pravice na (v tem členu) navedenih stvari. Zato se po ZDen ne more zahtevati denacionalizacija gotovine in zlata, saj se le-ta ne uvrščata med premične stvari v smislu 8. člena ZDen, kajti že po naravi stvari gotovina in zlato ne ustrezata značilnostim premičnih stvari kot izhaja iz 17. člena ZDen, ki ureja njihovo vračanje.
ZZDej člen 62, 62/1. Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege (2016) člen 5.
zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - pogoji za opravljanje dejavnosti - ustrezna strokovna izobrazba
ZZDej govori o ustrezni strokovni izobrazbi, pri čemer je za opravljanje poklica zdravstvenega tehnika lahko ustrezna strokovna izobrazba tista, ki nudi izobraževanje na področju zdravstvene nege, iz dopisa ravnatelja ... z dne 20. 6. 2017 pa izrecno izhaja, da programa srednjega strokovnega izobraževanja za področje zdravstvene nege na C. šoli niso izvajali in da tožnik ni opravil strokovnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege na njihovi šoli. Ustrezna izobrazba ne more biti taka izobrazba, kjer ni praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege, v kolikor želi nekdo opravljati poklic tehnika zdravstvene nege.
Po ugotovitvi, da je bila odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, izdana samodejno z uporabo informacijskega sistema ter nadaljnji nesporni ugotovitvi, da ni potekel enoletni rok, je tudi po presoji sodišča izpolnjen pogoj za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1 (poseben primer odprave odločbe prve stopnje).
ZDD-1 člen 6, 6/3, 7, 17. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/2.
detektivska dejavnost - disciplinski postopek - ustavitev postopka - zastaranje - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Določitev o ustavitvi disciplinskega postopka pred ČR DeZRS nima značaja upravnega akta. Tudi v primerljivih primerih vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike pred disciplinsko komisijo Odvetniške zbornice zaradi izrekanja ukrepov je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da v teh primerih ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile organu podeljene z javnim pooblastilom. Enako stališče je v sodni praksi uveljavljeno glede odločitev disciplinske komisije Notarske zbornice.
Upravni odbor zbornice detektivu z upravno odločbo odvzame licenco za opravljanje detektivske dejavnosti, če mu je z dokončno odločbo izrečen disciplinski ukrep odvzema licence za opravljanje detektivske dejavnosti.
Četudi torej častno razsodišče po izvedenem postopku ugotovi najhujšo kršitev in izreče disciplinski ukrep odvzema licence za opravljanje dejavnosti, ta disciplinski ukrep (še) ne bi posegal v položaj detektiva, saj do odvzema licence še ne pride. Upravno odločbo, s katero bi na tej podlagi odvzel licenco in s tem posegel v pravico detektiva z licenco, izda šele upravni odbor. Ta odločitev je odločitev, ki bi bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije in odločitev, ki bi jo izdal nosilec javnega pooblastila. In zoper to odločitev bi bil dopusten upravni spor.
Iz določbe prvega odstavka 293. člena ZUP izhaja, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, med drugim tudi v primeru, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena.
Že izrečenih dejanj, ki so bila uperjena v izpolnitev obveznosti (sklepov o izvršbi z izrekom denarne kazni), ob upoštevanju prvega odstavka 293. člena ZUP in določbe četrtega odstavka 298. člena istega zakona (izvršba s prisilitvijo), ni mogoče odpraviti, toliko bolj zato, ker so bili ti sklepi v celoti realizirani in zagrožene kazni tudi plačane.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - transfuzija
Komisija Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (tožena stranka) je zavrnila zahtevo za drugo obravnavo pacienta (tožeča stranka), saj je pravilno zaključila, da tožniku (zaradi trditev o pri transfuziji aplicirane prevelike količine železa) ni bila kršena pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene storitve. Postopek, ki je rezultiral v izdaji izpodbijane odločbe, je bil izveden v skaldu z relevantnimi določili ZPacP in ZUP, ki se v skladu z določbo 65. člena ZPacP subsidiarno uporablja šele v postopku z zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic med komisijo, če v ZPacP ni določeno drugače.
Z izpodbijano odločbo organ ni odmeril komunalnega prispevka za priključitev na že obstoječo komunalno opremo, temveč za povrnitev tistih stroškov, ki jih je toženka založila v zvezi z izgradnjo komunalne opreme in za katere uveljavlja, da mu jih morata povrniti tožnika, kot je to določeno s Pogodbo. Že iz navedenega razloga je izpodbijana odločba nična (1. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), ker z njo ni bilo odločeno o upravni zadevi oziroma o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, saj za opisani primer izdaja upravne odločbe v upravnem postopku ni predpisana z zakonom.
Ker so bila medsebojna razmerja, pravice in obveznosti strank v zvezi s plačilom komunalnega prispevka v obravnavanem primeru urejene s Pogodbo, v 21. členu pa je celo določeno, da je za morebitne spore po tej pogodbi pristojno sodišče po sedežu investitorja, je obveznost, ki se z izpodbijano odločbo nalaga tožnikoma, po presoji sodišča pogodbena obveznost, ki ni predmet upravnega odločanja. Gre za premoženjski zahtevek, o katerem se v primeru spora odloča v pravdnem postopku. Ker je pravilo, da je mogoče v upravnih postopkih odločati le v upravnih zadevah, kogentnega značaja (2. člen ZUP), se s pogodbo ni mogoče dogovoriti o tem, kaj je upravna zadeva. Organ zato svojega položaja oblastvenega organa v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne more uporabiti za reševanje vprašanj v razmerjih, kjer nastopa kot pogodbena stranka.
V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti je odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti.
davek od dohodka pravnih oseb - simuliran (navidezni) pravni posel - posojilo - davčno priznan odhodek - povezane osebe
Sodišče se strinja z zaključkom davčnega organa, da omenjeno naknadno vplačilo matične družbe v povečanje kapitala omenjenih družb ni v skladu z neodvisnim tržnim načelom, saj ne gre za ekonomski interes. Tudi po presoji sodišča sta se s povečanjem kapitala obeh omenjenih družb in kreditiranjem tožnika preko omenjene družbe tožnik oziroma matična družba skušala izogniti določbi 32. člena ZDDPO-2. Na ta način si je tudi po presoji sodišča tožnik znižal davčno osnovo za DDPO. Tudi po presoji sodišča je pravilen zaključek davčnega organa o navideznosti omenjenega pravnega posla.
Stavbno zemljišče in gradbena parcela, določena v Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur, predstavljata primerljiva pojma, ki opisujeta t. i. parcelo objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri objekt stoji, in določena površina ob njem, ki služi oziroma bo služila takšnemu objektu. Tako je mogoče kot gradbeno parcelo opredeliti le takšno (zazidljivo) površino, nikakor pa v ta pojem ne sodijo kmetijska zemljišča, ki po ZKZ uživajo posebno varstvo.
ZV-1 člen 11, 14, 37, 37/1, 175, 175/1, 175/1-8, 175/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vodotok
Ob pravilni umestitvi zemljišč, na katerih so se izvedla dela (nasutje gramoza pomešanega z gradbenimi odpadki ter zemljo, odstranjena obrežna vegetacija, del vegetacijskega sistema pa je zasut z nasipanim gradbenim materialom, tik ob cesti na parceli položeni robniki, na novo postavljena kovinska mreža), kot zemljišč, za katera veljajo določbe ZV-1 in ugotovitvi, da za ta dela ni bilo pridobljeno predpisano vodno soglasje iz prvega odstavka 150. člena ZV-1, je po presoji sodišča tožena stranka, po ugotovitvi, da tožnik ni izvajal del, ki jih je na vodnem in priobalnem zemljišču dovoljeno izvesti, pravilno štela, da gre za dela izvedena v nasprotju z določbo prvega odstavka 37. člena ZV-1 in je pravilna tudi odločitev, da izrek ukrepa temelji na določbi 8. točke prvega odstavka 175. člena ZV-1.