Dejstvo, da je toženka glavnico dolgovane obveznosti plačala pred izdajo sklepa o izvršbi, na odmero potrebnih pravdnih stroškov ni vplivalo. Kljub temu, da velja, da izvršilni stroški niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko je dolžnik svojo obveznost poravnal, je potrebno upoštevati, da je del dolgovane obveznosti (zakonske zamudne obresti) toženka plačala šele po izdaji sklepa o izvršbi. Glede na višino dolgovane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, pa stroški tožnice ne bi bili nižji, če bi ta predlog za izvršbo vložila le glede (v času izdaje sklepa o izvršbi) neplačanih zakonskih zamudnih obresti. Potrebni pa so bili tudi stroški za dopolnitev tožbe. V kolikor tožnica tožbe na poziv sodišča ne bi dopolnila, bi jo sodišče zavrglo, tožnica pa, glede na načelo uspeha, ne bi bila upravičena do povračila stroškov postopka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9. ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZZSDT člen 6. ZDR-1 člen 23, 23/1.
elementi delovnega razmerja - zaslišanje preko videokonference - bolezen - pogodba o opravljanju storitev
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni ugodilo tožnikovemu predlogu za zaslišanje preko videokonference. Tožnik je namreč dan pred narokom sodišče obvestil, da se zaradi bolezni zaslišanja ne more udeležiti naroka niti preko videokonference, ker je preslaboten. Njegov pooblaščenec je kot dokaz predložil dve listini v tujem jeziku, ki naj bi dokazovali njegovo bolezen. Trdil pa ni, da je njegova bolezen nenadna in nepredvidljiva, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpeljalo razpisani narok.
Tožnik je imel, kot samostojni podjetnik, s toženko sklenjeno pogodbo o storitvah. Dela ni opravljal v poslovnih prostorih toženke, ampak v Ruski federaciji. Ni bil zavezan k spoštovanju delovnega časa toženke, prav tako toženka njegovega dela ni nadzirala. Za opravljene storitve, pri čemer ni bilo pomembno, ali jih je opravil sam, ali zanj kdo drugi, je prejemal mesečno plačilo. Ker tožnik ni podal konkretnih trditev o organizaciji delovnega procesa pri toženki, niti o dinamiki in nadzoru njegovega dela ter podrejanja navodilom za delo toženke, sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh elementov delovnega razmerja (saj očitno ni delal po navodilih in nadzorom toženke).
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - oprostitev plačila sodne takse - napačna opravilna številka - vročanje taksnega opomina pooblaščencu - skrbnost stranke
Ker sodišče prve stopnje po nepravilno podani vlogi za taksno oprostitev, ki jo je treba pripisati premajhni skrbnosti tožnice, ni moglo ugotoviti, da se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, je pravilno štelo, da tožnica v postavljenem roku ni podala vloge za taksno oprostitev niti plačala sodne takse za tožbo.
sklep o izvršbi - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje pisanj v varni elektronski predal - pisno obvestilo o nadaljnjem vročanju sodnih pisanj po varni elektronski poti - presenečenje za stranke
Zakon določa možnost, da stranka v posamezni zadevi sodišču sporoči, da želi vročanje po elektronski poti. Sporočilo sodišču je lahko dano le za posamezen postopek. Tudi Pravilnik o elektronskem poslovanju ne predvideva registracije v informacijski sistem sodstva v smislu, da bi sodišče vsakokrat moralo vpogledati v "register" in v primeru registracije vsa pisanja vročati na elektronski naslov v sistemu sodstva. Tega ne določata ne prej veljavna pravilnika ne aktualni pravilnik, niti to ni smisel registracije (temveč je smisel registracije v sistem e-sodstvo, da uporabnik pridobi in lahko uporablja pooblastila registriranega uporabnika). Zakon pa sicer predvideva, da sodišče lahko (ne pa mora) vroča pisanja po varni elektronski poti tudi v drugem postopku, a je hkrati pogoj za to, da je stranki predhodno vročeno pisno obvestilo, da ji bodo nadaljnja pisanja vročana po varni elektronski poti. Že po naravi stvari to ne more veljati za sklep o izvršbi, saj dolžnika ni dovoljeno na takšen način vnaprej obvestiti o tem, da bo zoper njega izdan sklep o izvršbi. S tem bi se namreč obšlo element presenečenja, ki je bistven za zagotovitev upnikove pravice do učinkovite izvršbe kot del pravice do sodnega varstva.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
odločanje o začetku stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje pravni osebi - osebno vročanje pravni osebi - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - fikcija vročitve
Vročitev je bila opravljena v skladu z zakonom, razlog za to, da mu pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, pa je na strani dolžnika, s čimer si je sam odvzel možnosti izjave o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Dolžnik je pravna oseba, ki mora poslovanje organizirati tako, da poslovanje teče tudi takrat, ko je zakoniti zastopnik odsoten. Razlog, zakaj dolžnik na predlog za začetek stečajnega postopka ni odgovoril, je izključno na dolžnikovi strani. Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisma, ki so naslovljena na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena, oziroma mora imeti organizirano poslovanje tako, da bo lahko na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral.
Dejstvo hospitalizacije dolžnikovega zakonitega zastopnika samo po sebi ne vpliva na pravilnost postopanja sodišča prve stopnje.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - blokada transakcijskega računa
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
Blokada računov stranke sama po sebi ne utemeljuje oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Smiselno enako velja za njeno morebitno insolventnost.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - slabo finančno stanje - grozeča insolventnost - trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je toženka družba, katere dejavnost je gradnja nepremičnin z namenom prodaje, prodaja posameznih nepremičnin sodi v okvir njenega rednega poslovanja z namenom pridobitve in ne zmanjšanja premoženja. Zato prodaja nepremičnin, pri katerih ni verjetno izkazan dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta, sama po sebi še ne opravičuje izdaje začasne odredbe.
Tožnica z navedbami o objektivno slabem finančnem stanju toženke in s tem objektivno slabimi možnostmi za uveljavitev terjatve ne more izkazati subjektivne nevarnosti, ki je glede na drugi odstavek 270. člena ZIZ pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
V primeru odstopa potrošnika od pogodbe o paketnem potovanju lahko organizator potovanja zahteva od potrošnika plačilo ustrezne in upravičene odstopnine. S pogodbo o paketnem potovanju se lahko določi razumne standardne odstopnine, pri čemer se upošteva preostali čas do začetka turističnega paketa ter pričakovane prihranke stroškov in prihodke iz nadomestne uporabe potovalnih storitev (prvi, drugi in tretji odstavek 57.f člena ZVPot oziroma 186. člen ZVPot-1).
Namenu sklenjene pogodbe bi nasprotovalo takšno določilo splošnih pogojev, zaradi katerega bi ne mogel biti dosežen bistveni cilj same pogodbe.
stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - privolitev v spremembo tožbe - sprememba stvarne pristojnosti
Če stranka med pravdo, v kateri uveljavlja ničnost kreditne pogodbe in izbris hipoteke, spremeni tožbo tako, da zahteva še plačilo denarnega zneska, pri čemer je bila tožba za denarni znesek rojena že v času vložitve prvotne tožbe, ne gre za privilegirano spremembo tožbe iz 186. člena ZPP.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 365, 365-1. ZST-1 člen 34a, 34a/4.
zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - vročitev s fikcijo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Pritožba je bila na pošto oddana priporočeno 22. 5. 2025, kar je po izteku petnajstdnevnega roka za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožba z dne 22. 5. 2025 prepozna, jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
zavrženje tožbe - litispendenca - učinek litispendence - skupno premoženje zakoncev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju - uveljavljanje ugovora v pravdi
Odveč je pritožnikova skrb, da ne bo mogel uveljaviti svojega nadpolovičnega deleža v okviru pravde P 141/2023. Svojo pravico iz skupne lastnine bo lahko v tej pravdi obranil z ugovorom. Z zavrženjem tožbe se mu ne odreka pravno varstvo in ne onemogoča enako varstvo pravic.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDZdr člen 62, 62/4.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševno zdravje - izjava volje - privolitev v psihiatrično zdravljenje - izvedensko mnenje - ustavitev postopka
Že zato, ker sporni zapis ni naveden v izpodbijanem sklepu, ampak predhodnem procesnem sklepu, omenjeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne more biti upošteven. Neutemeljen pa bi bil tudi, če bi bil tak zapis v izpodbijanem sklepu, saj glede na odločitev sodišča prve stopnje ne gre za zapis odločilnega dejstva, torej dejstva, ki bi lahko vplivalo na sprejeto odločitev.
URS člen 22. ZMed člen 26, 31. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Po oceni sodišča prve stopnje je tožnik s popravkom, v katerem zanika obstoj partnerskega razmerja s A. A., prav tako pa zanika, da bi mu A. A. vodila posle, brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi (25 točka obrazložitve), s čimer se uresniči njegova pravica, da se objavi in sliši njegova plat zgodbe. Tožnik je s tem, ko je zanikal navedbe v obvestilu oziroma v prispevku medija in tudi prikazal nasprotna dejstva, varoval svoje interese.
Pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza, saj bi s tem nesorazmerno poseglo v strankino pravico do pritožbe.
spor majhne vrednosti - zaslišanje priče - trk motornega vozila z divjadjo - odškodninska odgovornost - lov - načelo kontradiktornosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se lahko zavrne, če je to dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, že dokazano. Za tak položaj v obravnavanem primeru ne gre. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica sicer predlagala še zaslišanje prič A. A., B. B. in C. C., ki naj bi izpovedale o okoliščinah škodnega dogodka, toženka pa še priči E. E. in H. H., ki naj bi izpovedali glede postopka lovskega pogona in zavarovanja okolice v času izvajanja slednjega, a da je prvostopenjsko sodišče že na podlagi v dokaznem postopku zaslišanih prič ugotovilo, da so dobro pojasnile postopek lovskega pogona (da se pogoni izvajajo od 1. oktobra do konca januarja; da se ne izvajajo ponoči ipd.) in da je zato zaslišanje preostalih prič zavrnilo, saj je bilo dejansko stanje o spornem vprašanju že ugotovljeno, tj. da se lovski pogon takrat ni izvajal, in dodatno zaslišanje ni bilo potrebno. To ni dopusten razlog za zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov. Prvostopenjsko sodišče tako ni pravilno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem s tožničine strani predlaganih prič A. A., B. B. in C. C. (dokaz z zaslišanjem priče E. E. pa je bil s tožničine strani predlagan prepozno) z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, tj. da se lovski pogon v času škodnega dogodka ni izvajal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087019
ZIZ člen 15, 34, 38, 38/5, 38/6, 43, 46, 58, 71, 102, 129. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 366. URS člen 22.
sklep o ugovoru - stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti stroškov - vročanje - stroški delnega umika predloga za izvršbo - ugovor dolžnika - prostovoljno plačilo - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - opustitev vročitve - dolžnikova pravica do izjave
Namen vročanja kot enega od izrazov ustavne pravice do izjave je, da se strankam zagotovi možnost seznanitve in opredelitve do vsega procesnega gradiva v spisu, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča. Če že zakon ne določa obvezne vročitve posamezne vloge v izjavo, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je (bila) vročitev nasprotni stranki potrebna za zagotovitev poštenega postopka. Pri tem je treba upoštevati, da vročanje ne sme biti samo sebi namen, zato vlog, ki ne morejo vplivati na odločitev sodišča, nasprotni stranki ni treba vročiti.
Le v primeru, če bi sodišče prve stopnje ugovor delno zavrnilo ravno na podlagi trditvene in dokazne podlage upnice iz odgovora na ugovor, kljub temu pa le-tega ne bi vročilo dolžniku v izjavo že pred sprejemom svoje odločitve, bi šlo za absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Stroški vloge, s katero upnik delno umakne predlog za izvršbo, niso že kategorično, v vsakem primeru potrebni za izvršbo (prim. peti odstavek 38. člena ZIZ). Odvisno je, za kakšen dejanski položaj gre. Sodna praksa razlikuje med primeri, ko gre za prostovoljno plačilo dolga, zunaj izvršbe, in primeri, ko gre za prisilna plačila, z izvršbo. Za prostovoljno plačilo namreč sodišče ne more vedeti že iz samega spisa, zato se praviloma šteje, da so stroški delnega umika v takem primeru potrebni za izvršbo. Upnik z delnim umikom prepreči potrebo po vlaganju novih vlog, konkretno ugovorov dolžnika (po roku).
Drugače pa je, če je sodišče z delnim plačilom seznanjeno že na podlagi podatkov v spisu, to je na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika ali izvršitelja. V takem primeru ni potrebno, da bi o prejetih nakazilih sodišču posebej sporočal še upnik.
SPZ člen 221, 223, 223-1, 223-2. OZ člen 52. ZPP člen 219a, 339, 339/2, 339/2-8.
vznemirjanje služnostne pravice - prenehanje služnosti - ugasnitev stvarne služnosti - osvoboditev stvarne služnosti - pogoji za prenehanje služnosti - parkiranje - vožnja - koristnost služnostne poti - sprememba okoliščin - dogovor - zahtevek na prenehanje služnosti - preprečevanje uporabe služnostne poti - neuporaba nepremičnine - upiranje izvrševanju služnosti - izvajanje dokazov - neudeležba stranke na naroku - zapisnik o izpovedbi iz drugega postopka - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Sodišče se je oprlo na zapisnik zaslišanja toženke iz drugega postopka, čeprav se tožnica s tem ni strinjala in čeprav ne tožnica ne toženka v drugi pravdi nista bili ne stranki ne intervenienta; tam sta imeli vlogo prič. S tem je sodišče prve stopnje tožnici v nasprotju z zakonom odvzelo možnost sodelovanja v postopku - pri izvajanju dokazov.
Izgradnja nadstreška na služeči nepremičnini in parkiranje pod njim nista pomenila pravno upoštevnega upora izvrševanju služnosti, kajti lastnica služeče nepremičnine je lastnici gospodujoče, ki služnost redko uporablja, izročila daljinski upravljavec kot dejanski in tudi simbolni dostop do poti.
zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - nepopolna tožba - prepozna dopolnitev tožbe - vložitev vloge nepristojnemu sodišču - neskrbnost
Za pravočasno posredovanje vloge pristojnemu sodišču je bil odgovoren pritožnik sam, še zlasti, ker je bil s sklepom z dne 28. 2. 2025 izrecno opozorjen na posledice, v kolikor tožbe ne bo dopolnil v naloženem roku. Pritožnik ne trdi, da je preveril, ali je bila vloga dejansko pravočasno posredovana pristojnemu sodišču, odgovornosti za svojo napako pa se ne more razbremeniti s sklicevanjem na dogovor o tem, da bo vloga pravočasno posredovana pristojnemu sodišču.
Ker znižanje preživnine že pojmovno ni in ne more biti v korist otroka, je stranka, ki predlaga znižanje preživnine, dolžna v zvezi s tem podati vse potrebne navedbe in predložiti dokaze, skladno z določbami 7. in 212. člena ZPP.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pravočasnost predloga
Tožeča stranka je namreč šele z vročitvijo ji sklepa o dodatnih stroških postopka izvedela, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh stroških, ki jih je priglasila v vlogi dne 6. 3. 2025. Posledično tako njenega predloga za dopolnitev ni moč šteti za prepoznega.