ZPP člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/4, 270, 270/1, 270/1-9.
sodni rok - začetek teka roka - prošnja za podaljšanje roka - roki določeni po dnevih
ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok.
ZPP člen 18, 18/2, 125a, 125a/4, 286a. ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/3, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 13, 13/2, 29, 31, 31/1, 31/3, 31/4, 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 84,. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 58. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 139, 229, 229/2, 229/5, 229/5-3, 232, 232/1, 234, 234/1, 236, 239. URS člen 2.
nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - predhodni postopek - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - plačilo razlike v odpravnini - dodatek za delovno uspešnost - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - osebni zdravnik - upravni postopek - vzrok začasne nezmožnosti za delo
Tožena stranka je imela ne glede na datum vročitve prepisa skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa zoper pravilnost prepisa poda ugovor, ki pa ga ni vložila, zato je s temi pritožbenimi navedbami prekludirana (286.a člen ZPP).
Plačilo nadomestila za čas do 30 delovnih dni oziroma njegova višina je neposredno vezana na v upravnem postopku (ali socialnem sporu) ugotovljen vzrok začasne nezmožnosti za delo. S tem, ko je sodišče prve stopnje, na podlagi ugotovitve drugačnega vzroka za začasno nezmožnost za delo, tožniku prisodilo vtoževano razliko nadomestila, je dejansko prevzelo odločanje, ki je v pristojnosti osebnega zdravnika in ZZZS. Sodno varstvo, ki pomeni obid pristojnosti osebnega zdravnika in pristojnosti ostalih deležnikov zavoda, ni dopustno (drugi odstavek 18. člena ZPP). Dopuščanje dveh različnih sodnih sporov v zvezi s priznavanjem iste pravice bi povzročilo tudi pravno negotovost, kar bi bilo v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS.
Toženec v 15 dneh ni dvignil pošiljke, zato mu je vročevalec po poteku tega roka pustil pošiljko v hišnem predalčniku, skladno z opozorilom na obvestilu pa se je štelo, da mu je bila tožba vročena s 13. 9. 2024, ko se je iztekel 15-dnevni rok za dvig pošiljke.
ZDSS-1 člen 74. ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom
Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Odvetnik lahko to določilo uporabi le v razmerju do svoje stranke, to je delodajalca, ni pa dopustno teh stroškov prevaliti na drugega.
Treba je upoštevati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem. Dejansko je to lahko omejitev, ki je praktično izenačena z odvzemom možnosti sodelovanja v postopku, saj v določenih primerih že po naravi stvari začasni zastopnik ne bo mogel vedeti ničesar o zadevi in pravic stranke ne bo mogel učinkovito braniti. To je pomembno predvsem v situacijah, ko je bivališče stranke neznano in v primerih, ko je stranka v tujini, kar smiselno zatrjuje pritožnica. Ker gre za poseg v ustavno pravico, mora sodišče odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, sprejeti po tehtanju med pravico upnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in med pravico dolžnika do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani. V ta namen mora sodišče opraviti vsa dejanja, preko katerih bi bilo mogoče vročiti pisanje neposredno stranki in torej postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki (vključno s sklepom o postaviti začasnega zastopnika).
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 235/3. ZPP člen 142, 142/4, 224.
postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - predlog za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - ugovor dolžnika, da ni insolventen - naslov, vpisan v sodnem registru - vročitev v hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - izpodbojna domneva
Po podatkih v spisu obstaja vročilnica o vročitvi poziva dolžnici in predlogu za začetek stečajnega postopka z dne 29. 11. 2025 in vročitev sklepa o začetku postopka, ki je bila pritožnici prav tako vročena na enak način s fikcijo 7. 1. 2025 (dne 8.1.2025 je bil sklep puščen v nabiralniku). Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je pritožnica prejemala pisanja na naslov, ki je v poslovnem registru in tako ne drži, da je sodišče ni pozvalo (ali ji ni vročalo poziva), da pravočasno poda ugovor na predlog za začetek stečajnega postopka. Vročilnica je javna listina in na njej zapisano velja kot resnično, razen če se dokaže drugače (224. člen ZPP). Vročilnica torej dokazuje, da je naslovnik prejel sodno pisanje, in to takrat, kot je to navedeno na vročilnici. Ker gre za izpodbojno domnevo, bi lahko dolžnica z ustreznimi konkretnimi trditvami in dokazi to domnevo izpodbila, vendar tega ni storila, zato pritožbeno sodišče njeni pavšalni trditvi, da poziva in predloga za začetek stečajnega postoka ni prejela, ne more slediti.
ZKolT člen 4, 4/2, 5, 5/4, 11. ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/1, 191/1-3, 191/2, 343, 343/1, 365, 365-1.
kolektivna tožba - vstop nove stranke v pravdo - naknadno sosporništvo na aktivni strani - upravičena oseba - dopustnost tožbe - zakonito sosporništvo - soglasje tožene stranke - privolitev toženca v vstop novega tožnika - naknadna razdružitev postopka - objektivna sprememba tožbe - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe - nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe - odločanje s sklepom - certifikacija kolektivne tožbe - zakonska podlaga za odločanje - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom.
V določbah ZKolT ni podlage za zaključek, da je možnost vložitve kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave s strani več oseb predvidena le, ko vsaka izmed upravičenih oseb zastopa del oškodovancev ali posamezne skupno. Določena oseba je lahko procesno upravičena za vložitev kolektivne tožbe oziroma predloga za sodno poravnavo, čeprav ne izpolnjuje pogoja reprezentativnosti.
ničnost notarskega zapisa - skupno premoženje zakoncev - prava pogodbena volja - izvedenec gradbene stroke - oderuška pogodba
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da navedena delitev skupnega premoženja ne nasprotuje prisilnim prisilnim predpisom in moralnim načelom ter posledično ni nična (86. člen OZ). Določbe DZ na katere se sklicuje pritožba (68. člen, 71. člen in 74. člen DZ) so namreč uporabljive le, kadar sodišče na predlog enega od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev v okviru pravdnega postopka ugotavlja obseg skupnega premoženja in deleža pravdnih strank na njem, ne pa tudi kadar bivša zunajzakonska partnerja skupno premoženje razdelita na podlagi sporazuma, kot je bilo to v danem primeru.
V pojem zakrivljenega ravnanja v obravnavanem primeru spada opustitev plačila potrebnega zneska za izvedbo dokaza z izvedencem v ponovljenem postopku, potem ko je tožnica v pritožbenem postopku dosegla razveljavitev prvotne sodbe izključno zaradi graje, da je bila opuščena izvedba tega dokaza v prvem sojenju.
stvarna pristojnost sodišča - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - pristojnost okrajnega sodišča
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da imata postavljena nedenarni in denarni zahtevek različno pravno in dejansko podlago, je pravilna. Tožnik s prvim (stvarnopravnim) zahtevkom uveljavlja zaščito pred (bodočim) protipravnim vznemirjanjem lastninske pravice, z drugim (odškodninskim) zahtevkom pa uveljavlja povrnitev škode, ki naj bi bila posledica posegov v tožnikovi nepremičnini. Tudi pravno relevantna dejstva, ki jih tožnik navaja v zvezi z enim oziroma drugim zahtevkom, so (vsaj deloma) različna. Navedeno pomeni, da stvarne pristojnosti ni mogoče določiti po seštevku njunih vrednosti (v smislu prvega odstavka 41. člena ZPP). Pristojnost se določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
ZIZ člen 29, 29a, 239, 272, 272/2, 272/3. ZPP člen 347, 355. ZVPot člen 24
zavarovanje - začasna odredba - izvedba naroka - izvedba predlaganih dokazov - verjetnost kot dokazni standard - ugovorni postopek - pritožbena obravnava - zaslišanje priče - ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF
Stališče sodišča prve stopnje, da narok v zadevah zavarovanja ni obvezen (29.a člen v zvezi z 239. členom ZIZ) in da se o začasni odredbi odloča zgolj s stopnjo verjetnosti, zaradi česar personalnih dokazov (zaslišana strank in prič) personalnih dokazov ni treba izvajati, je napačno. Sporočilo določbe 29. člena ZIZ je zgolj v tem, da za razliko od pravdnega postopka v izvršilnih zadevah in zadevah zavarovanja narok ni obvezen, iz česar pa ni mogoče sklepati, da ga ni treba nikoli izvesti.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu z doktrino Ustavnega sodišča1 v sumarnem postopku zavarovanja z začasno odredbo ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov; kajti dokazni standard je pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, zato sta temu podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. V ugovornem postopku zoper začasno odredbo personalni dokazi sicer niso izključeni, vendar pa to ne pomeni, da je treba izvesti vse (personalne) dokaze, ki jih stranka predlaga; to je namreč predmet dokazovanja v postopku o glavni stvari, v ugovornem postopku je treba pri izvesti zgolj nezamudne dokaze,2 na podlagi katerih se lahko sodišče na hiter in primeren način prepriča, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe.
ZGD-1 člen 3, 3/3, 563, 563/1, 565, 565/1. ZPP člen 32, 481, 481/1, 481/1-1.
stvarna pristojnost - stvarno nepristojno sodišče - gospodarski spor - subjektivno merilo - subjektivni kriterij za gospodarski spor - slovensko zavarovalno združenje - gospodarsko interesno združenje - gospodarska družba
GIZ ni gospodarska družba, zato spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarski spor.
ZPP člen 7, 212, 343, 343/1, 363, 363/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/5, 13, 13/2. ZSVarPre člen 27.
plačilo sodne takse za tožbo - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje pritožbe kot prepozne - datum vročitve sklepa - komunikacija med odvetnikom in stranko - zmota stranke - začetek teka pritožbenega roka - zamuda pritožbenega roka - zakonski rok - nepodaljšljivost roka - zavrnitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - premoženjski cenzus - določanje vrednosti nepremičnin - ocena vrednosti nepremičnine - evidenca GURS - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - razpravno in preiskovalno načelo - unovčenje premoženja - neenaka obravnava strank - višina sodne takse - višina taksne obveznosti - zmožnost plačila sodnih taks - zmožnost takojšnjega plačila sodne takse - odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - odlog plačila sodne takse - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče za potrebe odločanja o predlogu za taksno oprostitev vpogleda v obstoječe zbirke podatkov (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Edina sodišču dostopna zbirka podatkov glede vrednosti nepremičnin je evidenca GURS, ki sodišču omogoča, da se na hiter način prepriča o vrednosti nepremičnin. Če prosilec za taksno oprostitev meni, da je vrednost njegovih nepremičnin dejansko nižja, mora te svoje trditve dokazno podpreti.
Za oprostitev plačila sodne takse je pomembna tudi višina sodne takse, ki jo mora stranka plačati. Šele ko sodišče pozna taksno obveznost zavezanca, lahko presoja tudi njegove plačilne zmožnosti.
URS člen 62. ZPP člen 102, 116, 277, 278, 337, 337/1. OZ člen 6.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - sklicevanje na nerazumevanje jezika - uporaba jezika v sodnem postopku - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - jezik v postopku - jezik pisanj - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - poziv za odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - standard povprečne skrbnosti
Tožencu je bila tožba skupaj s pozivom na odgovor, ki je vseboval vsa zakonsko predvidena opozorila (277. in 278. člen ZPP), pravilno poslana le v slovenskem jeziku. Na tožencu pa je bilo potem v okviru dolžne skrbnosti breme, da si zagotovi ustrezen prevod in pomoč, če prejetega ni razumel, in da na pisanje v predpisanem roku odreagira. Ni relevantno, kako je toženec dejansko razumel prejeta pisanja, temveč kako bi jih ob ustrezni skrbnosti in resnosti moral razumeti.
sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti
V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi obravnavati kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati nasprotovanje tožbenemu zahtevku, ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave. Ker je v obravnavani zadevi, kot obrazloženo, tožena stranka v ugovoru obrazloženo nasprotovala tožbenemu zahtevku tožeče stranke, predvsem pa, ker v postopkih, ki se nadaljujejo po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovor na tožbo sploh ni predviden, sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ne bi smelo odločiti s sodbo na podlagi pripoznave.
povrnitev stroškov postopka - pritožbeni stroški - izostanek odločitve o pravdnih stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - dopolnilni sklep - dopolnilni sklep o stroških
Tožena stranka v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njenih priglašenih stroških odgovora na pritožbo, zato je pritožbeno sodišče z dopolnilnim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00083508
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 12, 14a, 14a/3. ZS člen 83.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - rok za plačilo sodne takse - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek roka med sodnimi počitnicami - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - postopanje sodišča - pravni pouk
Ker je dolžnik vložil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse 26. 8. 2024, to je po tem, ko je rok za plačilo takse za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja po plačilnem nalogu z dne 3. 7. 2024 že iztekel (ta je iztekel 29. 7. 2024), in takse v danem roku ni plačal, je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja utemeljeno štelo za umaknjeno.
SPZ člen 43, 43/2, 99. ZPP člen 220, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 362, 362/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - prepoved bodočega vznemirjanja - priposestvovanje - dobra vera - melioracija - ponovno sojenje - napotki pritožbenega sodišča - izvedensko mnenje - izvedba dokaza - ogled - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga
Dejstvo, da sodišče prve stopnje ne upošteva napotka pritožbenega sodišča, da naj opravi določeno pravdno dejanje, samo po sebi še ne more pomeniti, da je podana kršitev iz prvega odstavka 362. člena ZPP. Odločilno je namreč, da se napotki glede oprave pravdnih dejanj, ki jih naloži razveljavitveni sklep, upoštevajo v takem obsegu, da so obravnavana vsa vprašanja, na katera razveljavitveni sklep opozarja.
Presoja o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, če sta podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna istovetnost), pri čemer je treba pri presoji objektivne identitete sporov enakovredno upoštevati dva elementa: tožbeni predlog in dejansko podlago tožbenega zahtevka oziroma sodbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno in skladno z obstoječo sodno prakso tožbo zavrglo. Kot izhaja iz odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela. Odločb tožnica ni izpodbijala, čeprav so vse vsebovale pouk o pravnem sredstvu, ki pa se ga tožnica ni poslužila. Tako so odločbe postale dokončne in pravnomočne.