ZDSS-1 člen 8, 8/1, 8/2, 19. ZPP člen 22, 22/1, 22/2.
izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti
Glede na to, da v obravnavani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost, se Delovno sodišče v Mariboru ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti.
URS člen 14. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1c. ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZDSS-1 člen 74.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom
OT v 1.c točki tar. št. 16 res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1.b točko te tarifne številke (to je tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
Toženka ni upravičena do povračila stroška za drugo vlogo v višini 225 odvetniških točk, saj bi bilo takšno ovrednotenje pripravljalne vloge utemeljeno le, če bi se ta nanašala na razloge o glavni stvari. V tej vlogi je glede že pripoznanega dela tožbe sicer vztrajala pri materialnopravnem stališču o teku obresti, kar pa za priznanje obravnavanega stroška ni pomembno, saj je bistvena stališča o teku obresti toženka navedla že v prvi pripravljalni vlogi.
Sodišče prve stopnje je pravilno in skladno z obstoječo sodno prakso tožbo zavrglo. Kot izhaja iz odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela. Odločb tožnica ni izpodbijala, čeprav so vse vsebovale pouk o pravnem sredstvu, ki pa se ga tožnica ni poslužila. Tako so odločbe postale dokončne in pravnomočne.
umik tožbe - izpolnitev zahtevka - pravdni stroški po umiku tožbe - krivdni stroški - privolitev v umik
Legitimna pravica toženca je, da ne privoli v umik tožbe, vendar pa ni nujno, da bi moral zaradi tega tožnik trpeti pravdne stroške. Tožnik je tožbo umaknil zato, ker je toženec tekom pravde glavnični zahtevek izpolnil, zato je tožnik upravičen do povrnitve stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00083254
ZNP-1 člen 23, 149, 149/1.
ureditev razmerij med solastniki - stanovanjska hiša - način uporabe nepremičnine - nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - souporaba stanovanjske hiše
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bila izmenična uporaba sporne nepremičnine mogoča zgolj ob sporazumu udeležencev o tem.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - izrek ukrepa brez izjave povzročitelja nasilja
Pri iskanju meje med tistimi konfliktnimi položaji, ki jih lahko ljudje rešujejo sami, in položaji, kjer so žrtve nasilnih dejanj, je treba upoštevati tudi preteklo ravnanje udeležencev. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, nasilje v preteklosti lahko kaže tudi na stopnjo ogroženosti žrtve v bodočnosti. Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje preteklih dogodkov ugotovilo, da je izkazana nepredvidljivost ravnanj nasprotnega udeleženca.
nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - pravica do plačila - pripombe na izvedensko mnenje
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da v skladu z ustaljeno sodno prakso nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva, saj stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno o kakovosti izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti (npr. očitki o pomanjkljivostih izvedenskega mnenja) spadajo namreč v sklop dokazne ocene (po 8. členu ZPP), ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
Sodišče prve stopnje je njegovo vlogo z dne 24. 10. 2024 pravilno zavrglo tako iz razloga, ker je o predlogu za obročno plačilo denarne kazni že bilo pravnomočno odločeno (319. v zvezi s 332. členom ZPP), kakor tudi iz razloga, ker se zoper sklep z dne 10. 9. 2024 nasprotni udeleženec ni pritožil pravočasno, to je v 15-dnevnem pritožbenem roku, ki je začel teči 17.9.2024 in se je iztekel 2.10.2024, zato je njegova pritožba z dne 24. 10. 2024 prepozna (prvi odstavek 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP).
obrazložitev sodbe - obseg obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča nezgodno zavarovanje - jahanje - škoda, ki jo povzroči konj - padec s konja - opustitev potrebnega varstva in nadzorstva nad konjem - odškodninska odgovornost lastnika konja - huda telesna poškodba - prelom ledvenega vretenca
Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti in jih uveljavlja tudi pritožba, ne ugotavlja. Izpodbijana sodba ima namreč razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, ki so tudi razumljivi, prepričljivi in logično preverljivi ter s tem, ko se v teku prvostopenjske argumentacije nadgrajujejo, tvorijo zaokroženo celoto, ki utemeljuje odločitev, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je ob ustrezni realizaciji metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP, brez da bi pri tem zašlo v procesno kršitev iz prvega odstavka 339. člena istega zakona, ki jo zatrjuje pritožba, pravno relevantno dejansko stanje namreč v celoti in pravilno razjasnilo, na tej podlagi sprejeta odločitev pa se hkrati izkaže tudi kot materialno pravno pravilna. V primeru, ko gre za odločbo sodišča druge stopnje, v katerem slednje pritrdi pravnemu naziranju sodišča prve stopnje in če je bilo že iz njegove sodbe razbrati obširne razloge za sporno pravno stališče, je obveznost do obrazložitve sodbe nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - solastninska pravica na nepremičnini - dogovor o skupni gradnji - prenos lastninske pravice na nepremičnini - solastninski delež - solastninska skupnost - sosporniki - nujno sosporništvo - sodba na podlagi pripoznave - delna sodba na podlagi pripoznave
Sodišče je implicite, s tem, ko je opisalo podlago tožbenih zahtevkov, razgrnilo razloge, zakaj je tožence prav obravnavati kot navadne materialne sospornike in potemtakem odločiti le o enem - pripoznanem zahtevku. Ko je ugodilo zahtevku tožnice, ki se nanaša na prenos lastninske pravice zgolj solastninskega deleža četrtega toženca, se ni dotaknilo lastninske pravice na preostalih treh četrtinskih idealnih deležih. Njihovi imetniki so - in tudi po izdaji izpodbijane delne sodbe ostajajo - prvi trije toženci. Da tovrsten položaj solastnikov ne postavlja v razmerje, ki bi terjalo njihovo enotno obravnavo, saj tožnica ne zahteva novega solastninskega deleža in s tem spremembe solastniškega razmerja na nepremičninah, je tudi ustaljeno stališče sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00083521
URS člen 33.. OZ člen 58.. SPZ člen 40, 49.. SZ-1 člen 94, 94-6, 95, 111.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
najemna pogodba za določen čas - potek najemne pogodbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - prenos lastninske pravice na nepremičnini - teorija realizacije - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je bila najemna pogodba z dne 15. 10. 2016 za najem stanovanjske hiše v lasti tožnikov, sklenjena za določen čas enega leta, to je do dne 15. 10. 2017, in da slednja ni bila podaljšana. Toženec zato s svojo družino nezakonito uporablja nepremičnino tožnikov.
Toženec bi moral v skladu z določbo 95. člena člena SZ-1, v roku 30 dni pred prenehanjem sklenjene najemne pogodbe za določen čas, tožnikoma predlagati sklenitev aneksa k najemni pogodbi (95. člen SZ-1) zaradi podaljšanja najema.
Sodišče prve stopnje se je tudi pravilno opredelilo glede ugovora tožencev v zvezi z možnostjo konvalidacije kupne pogodbe zaradi izvedenih plačil po prenehanju najemnega razmerja, in sicer da bi morala biti kupoprodajna pogodba za nepremičnino, ki bi vsebovala tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na kupca (razpolagalni posel), sklenjena v pisni obliki.
Odločitve sodišča prve stopnje pa ne morejo omajati niti pritožbene navedbe, da sta tožnika izpraznitev nepremičnine zahtevala šele v letu 2023, saj lahko v skladu z drugim odstavkom 111. člena SZ-1 lastnik kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja pri sodišču splošne pristojnosti, lastninska pravica pa je absolutna in ustavno zagotovljena kategorija (33. člen Ustave RS), ki zagotavlja svobodo ravnanja na premoženjskopravnem področju.
ugovor tožene stranke - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - nedovoljena pritožba - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - stvarna pristojnost okrožnega sodišča
Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po drugem odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnica navedla v tožbi. Če se v takem primeru pojavi dvom, da je navedena vrednost očitno previsoka ali prenizka in se zato zastavi vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepričati o pravilnosti navedene vrednosti; o tem bodisi na predlog bodisi po uradni dolžnosti odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (tretji odstavek 44. člena ZPP).
Pri tem ne gre spregledati, da gre za medsebojno povezana postopka iz tožbe na ugotovitev ničnosti in iz nasprotne tožbe (182. člen ZPP), s tem pa je podana pristojnost okrožnega sodišča v skladu z 32. členom ZPP, zato je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - avtomatska premična vrata - upravljalec - rok za vložitev tožbe - dokazi in dokazna ocena - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Načeloma sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z obrazložitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem, pri tem pa to velja predvsem za tiste dokazne predloge, ki naj takšno dejstvo ovržejo. Gre za t. i. vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna. Prav ta očitek je mogoče v obravnavanem primeru nasloviti na ravnanje oziroma odločitev sodišča, ko ni dopustilo in izvedlo dokaza z zaslišanjem omenjene priče. S tem je tožnici onemogočilo enakopraven položaj v postopku, zato je podana uveljavljana bistvena kršitev določb postopka. V posledici te kršitve je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
V skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZS v primeru, da je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja, začne procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju. Na slednje je bil toženec v pozivu z dne 1. 8. 2024 pravilno opozorjen (list. št. 44 do 45).
ZIZ člen 38. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42, 42/1. ZPP člen 249, 249/1.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - stroški cenilca gradbene stroke - zelo zahtevno mnenje - trditveno in dokazno breme izvedenca glede utemeljenosti priglašenih stroškov
Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje za več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij. Sicer pa mora večjo oziroma "priglašeno" zahtevnost izvedenskega oz. cenilnega mnenja utemeljiti cenilka in ne sodišče.
tožba za izpraznitev nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - predlog za izdajo začasne odredbe - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo - pravnomočnost in izvršljivost odločbe - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - pogoji za sodno izvršbo - pravni interes za pritožbo - odpadel pravni interes
Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti), ki so v obravnavanem primeru nedvomno že izpolnjeni. Tožnica že ima izvršilni naslov na izročitev stanovanja, kar ji zagotavlja višjo (kvalitetnejšo) raven pravnega varstva, kot bi jo pridobila z morebitno izdajo začasne odredbe. Dodatno si tožnica svojega pravnega položaja niti ne more izboljšati, saj se predlog za izdajo začasne odredbe vsebinsko popolnoma prekriva s tožbenim zahtevkom, kateremu je bilo ugodeno in je kot že rečeno izvršljiv. To pa pomeni, da je odpadel tožničin pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe
Toženka v pritožbi v pretežnem delu skoraj dobesedno povzema, kar je med postopkom že navedla v pripravljalnih vlogah. Ponovljene navedbe, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo, ne terjajo ponovnega vsebinskega odgovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00082628
ZPND člen 23.
izrek denarne kazni
Ali določeno ravnanje predstavlja kršitev izrečenih ukrepov, se presoja objektivno - s primerjavo tega ravnanja z vsebino izrečenih ukrepov. Ta presoja je zato neodvisna od subjektivnih razlogov, ki so nasprotnega udeleženca po njegovih trditvah privedla do tega ravnanja.
Presoja, ali gre za ravnanje, ki pri žrtvi nasilja povzroča stisko, je potencialno pomembna zgolj pri odločanju o utemeljenosti izrečenih ukrepov (prim. določbe 19. člena ZPND in določbe 3. člena ZPND), ne pa več v postopku ugotavljanja, ali je nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe, in pri izterjavi izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 118, 118/1. ZPP člen 154, 154/2, 212. ZOFVI člen 92, 92/3, 109, 109/6.
učitelj - strokovni izpit - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - stroški postopka - uspeh stranke v postopku
Treba je upoštevati tudi specialna določila ZOFVI, skladno s katerimi se za učitelja v šoli poleg ustrezne izobrazbe zahteva tudi strokovni izpit (tretji odstavek 92. člena ZOFVI). Ker tožnica tega strokovnega izpita ni imela ne v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne v trenutku, ko je prenehal razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (smrt delavke, ki jo je nadomeščala), ne v času prenehanja delovnega razmerja dne 31. 8. 20241, ji sodišče prve stopnje delovnega razmerja za nedoločen čas ni moglo priznati.
Toženka ni dokazala, da tožnici ni zmožna zagotoviti dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto svetovalne delavke. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo toženkinemu predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je uspela z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja od 11. 12. 2023 do 31. 8. 2024 za delovno mesto učiteljice psihologije, od tega dne dalje pa je uspela le v manjšem delu, in sicer za delovno mesto svetovalne delavke za čas 8 ur tedensko (20 %) s posledično reintegracijo in reparacijo; medtem ko je bil njen zahtevek na ugotovitev nadaljnjega obstoja delovnega razmerja na delovnem mestu učiteljice psihologije za čas 32 ur tedensko (80 %) s posledično reintegracijo in reparacijo zavrnjen. Upoštevaje navedeno je tožnica v postopku uspela s polovico (50 %) zahtevka.