• Najdi
  • <<
  • <
  • 17
  • od 50
  • >
  • >>
  • 321.
    VSL Sklep I Ip 1285/2025
    21.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00090699
    ZIZ člen 9, 9/3, 15, 58, 58/5. ZPP člen 110.
    ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor dolžnika - zavrženje prepoznega ugovora - dvakratna vročitev odločbe stranki - začetek teka roka za ugovor - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - pravni pouk
    Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.
  • 322.
    VSL Sklep Cst 12/2026
    21.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO
    VSL00090357
    ZFPPIPP člen 48, 121, 121/2. ZPP člen 7, 7/1, 116.
    začetek postopka prisilne poravnave - predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku zaradi insolventnosti - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - jasna zakonska določba - načelo hitrosti postopka - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - trditveno in dokazno breme
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba neutemeljena, ker je v izrecnem nasprotju z eksplicitno določeno normo iz drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, kjer je navedeno, da v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti obnove postopka, kar je tudi v skladu z obstoječo ustaljeno sodno prakso.
  • 323.
    VSL Sklep I Cpg 320/2025
    21.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090533
    ZPP člen 163, 163/4, 328, 328/5. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
    stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - pritožba zoper sklep o stroških - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti
    Šele z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo višino stroškov in določilo rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki hkrati predstavlja tudi rok za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 299. člena OZ, zato tožeča stranka (po nasprotni tožbi tožena stranka) pred potekom tega roka ni mogla priti v zamudo z obveznostjo povrnitve stroškov postopka, posledično pa pred potekom tega roka ni mogla dolgovati zamudnih obresti od stroškov postopka.
  • 324.
    VDSS Sklep Psp 2/2026
    21.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00091243
    ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 112, 112/9, 274, 274/1.
    prepozna vložitev tožbe - zavrženje tožbe
    Ker je tožnik tožbo, kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu, vložil na sodišče po izteku zakonsko določenega roka, jo je sodišče prve stopnje kot prepozno, skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP, utemeljeno zavrglo.
  • 325.
    VSM Sklep I Cp 822/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091117
    ZPP-E člen 163, 163/3.
    prijava stroškov
    Sodišče odloča o stroških stranke le na podlagi njene pravočasne zahteve. Če stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.
  • 326.
    VSM Sodba I Cp 709/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00090904
    URS člen 22. OZ člen 35, 52, 87, 87/1, 92. SPZ člen 23. ZJF člen 80f. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZSPDSLS-1 člen 29, 50.
    prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo transparentnosti - nezakonita javna dražba - konkurenca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravna korist tožnika - aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti - razpolagalno upravičenje - ničnost najemne pogodbe - stvarno premoženje lokalne skupnosti - merilo skrbnosti
    Namen javne dražbe je doseči najvišjo možno ceno, v skladu z načeli skrbnega, gospodarnega ravnanja upravljalcev stvarnega premoženja (načelo mini-max). Namen javne dražbe pa se lahko doseže, če k dajanju ponudb pristopi čim več dražiteljev, saj to med njimi vzpostavlja konkurenco. Velja, torej tudi načelo enakega obravnavanja in z njim povezano načelo preglednosti (transparentnosti).
  • 327.
    VSL Sodba II Cp 1156/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00090965
    ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 340.
    dokazna ocena - delo izvedenca - pravno relevantna dejstva - bolnišnično zdravljenje - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dokazno breme - dokazna ocena izpovedbe prič
    Ali sta se tožnica in medicinska sestra na hodniku videli, je znano le navedenima oseba. Za to ugotovitev kakršnokoli posebno strokovno znanje ni potrebno.

    Jok - sploh dolgotrajen in v nočnem času - je gotovo okoliščina, ki bi se jo tožnica lahko spomnila že prej, jo navedla v tožbi ali o njej vsaj izpovedala že ob prvem zaslišanju.
  • 328.
    VSL Sklep IV Cp 18/2026
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090465
    ZPP člen 117.
    zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - vrnitev v prejšnje stanje - učinek pravnomočnosti - pravna varnost - prekluzivni rok - pravnomočen sklep
    Pravnomočne lahko postanejo tudi sodne odločbe, ki so obremenjene s kršitvami določb postopka ali z napačno uporabo materialnega prava, saj je institut pravnomočnosti namenjen temu, da se pravna razmerja dokončno uredijo in da se pomiri spor, ki je zaradi postopka obstajal med strankami. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne sodbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti.
  • 329.
    VSM Sklep V Cp 25/2026
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091019
    ZPP člen 116, 116/1, 116/2.
    predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - hospitalizacija - utemeljen razlog - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - opravičljiva zamuda - pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
    Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Vrnitev v prejšnje stanje je tako mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamuda ni upravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka oziroma pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati.
  • 330.
    VSM Sodba II Cp 43/2026
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091533
    ZJU-1 člen 135.
    prekoračitev policijskih pooblastil - šikaniranje - zavrnitev tožbenega zahtevka - prekrškovni postopek
    Sodišče druge stopnje v tej zvezi poudarja, da tožnik s pritožbenim ponavljanjem očitkov o nepravilnostih v prekrškovnem postopku ni vzbudil nobenega dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni prekoračil svojih pooblastil, prav tako ni ravnal iz maščevanja ali šikanozno.
  • 331.
    VSL Sklep I Cp 24/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090217
    ZPP člen 4, 5, 158, 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3. OZ člen 419, 419/2.
    spor majhne vrednosti - plačilo terjatve - umik tožbe - nasprotovanje umiku - vročitev vloge - opustitev vročitve - pravica do izjave - odstop terjatve (cesija) - obvestilo o odstopu terjatve
    Že iz ugotovitev v sodbi izhaja, da bi bilo za izid zadeve lahko pomembno, ali je bil toženec obveščen o odstopu terjatve tožnici. O tem bi se tožnica lahko izrekla v odzivu na toženčevo izjavo o nasprotovanju umiku tožbe. Z opustitvijo vročitve te izjave je bila zato storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 332.
    VSM Sodba I Cp 965/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00090877
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. DZ člen 67, 74.
    izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - zakonska domneva o enakosti deležev na skupnem premoženju
    Ker se v tožbi navedena dejstva, v primeru izdaje zamudne sodbe, štejejo za priznana, se njihova resničnost ne preverja. Sodišče je zato pravilno opravilo le presojo ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz tožbene trditvene podlage, ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, ali s splošno znanimi dejstvi.
  • 333.
    VSL Sklep III Cp 2269/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00090518
    ZS člen 113a, 113a/2, 113a/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
    prekinitev pravdnega postopka - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - zahtevek za ugotovitev ničnosti - dajatveni zahtevek - kreditna pogodba v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - denarni in nedenarni zahtevek - očitno nepošteno ravnanje - načelo procesne ekonomije - vmesni procesni sklep - pojasnilna dolžnost banke

    Pritožba ima prav, ko poudarja, da se vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, nanaša le na del zahtevka, in sicer na denarni zahtevek. Zato ni bilo nobene podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti spornih pogodb). Odločitev, da se postopek prekine v celoti, je zato glede nedenarnega zahtevka pravno zmotna.

  • 334.
    VSM Sklep I Cp 830/2025
    20.1.2026
    ODVETNIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00090837
    Odvetniška tarifa tarifna številka 3, 23, 23/1.
    odvetniški stroški

    Po določbi tarifne številke 3 OT je odvetnik upravičen za sklenitev poravnave med tekom nepravdnega postopka, in sicer na naroku po 1. točki tarifne številke 23 zvišano za 100 %. Pritožba pravilno navaja, da je dedni dogovor sporazum med dediči, ki ima vse pravne učinke sodne poravnave in predstavlja dokončno ureditev razmerij med podpisniki dogovora.

  • 335.
    VSM Sklep I Cp 999/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00090902
    SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 357a, 426, 428, 428/2, 346, 346/1, 355, 355/1. URS člen 25.
    motenje posesti - zadnje posestno stanje - dejansko izvrševanje služnosti - prepozna dopolnitev pritožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
    Sodišče prve stopnje bi tako moralo primarno ugotoviti dejansko izvrševanje služnosti poti s strani tožnikov, saj bi šele tako lahko ugotovilo zadnje posestno stanje, kot to utemeljeno izpostavlja pritožba.
  • 336.
    VSL Sodba I Cp 390/2025
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00090708
    SPZ člen 76. OZ člen 131. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
    prepoved izvajanja gradbenih del - odstranitev prizidka - plačilo odškodnine - škoda na nepremičnini - škoda na stanovanjski hiši - solastniški delež na nepremičnini - dejanska etažna lastnina - sodba presenečenja - pravočasno navajanje dejstev - zatrjevanje in dokazovanje pomembnih okoliščin
    Tudi če ima hiša v naravi več delov, to še ne pomeni samo po sebi, da je vzpostavljena etažna lastnina ali t. i. dejanska etažna lastnina. Tudi posamezni deli lahko pripadajo solastnikom v skladu z njihovimi solastniškimi deleži. Dejanske etažne lastnine ni mogoče domnevati, temveč jo je treba zatrjevati in dokazati.
  • 337.
    VSL Sklep V Cp 58/2026
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00090251
    ZPP člen 157, 158, 158/1. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-2, 20, 20-4.
    stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - povračilo pravdnih stroškov v primeru izpolnitve - znižana sodna taksa
    Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Velja torej, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in razlog, zaradi katerega se je odločila za umik tožbe, ni pomemben. Edino izjemo od pravila, ki tožečo stranko zavezuje k povrnitvi stroškov nasprotni stranki, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč tožena stranka med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dala povoda za tožbo (primerjaj 157. člen ZPP).
  • 338.
    VSM Sklep I Cp 536/2025
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSM00090409
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZS člen 113a, 113a/6.
    kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - sklicevanje na sodbo SEU - enotna uporaba prava - učinek erga omnes - prekinitev postopka
    Odločitev Sodišča EU bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani zadevi. Cilj enotne uporabe prava EU, ki mu je namenjen postopek po 267. členu PDEU, ni mogoče doseči v popolnosti, če odločitve Sodišča EU nimajo pravnega učinka erga omnes.
  • 339.
    VSL Sklep III Cp 96/2026
    19.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090486
    ZPND člen 19, 22a, 22a/1, 22a/3, 22a/4, 22a/8, 22d. ZPP člen 8, 243, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 3, 11, 11/1, 48, 48/2. ZBPP člen 46, 46/3.
    izvedensko mnenje - podporni dokaz - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - zastopanje po odvetniku - zastopanje po odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - preložitev naroka na predlog stranke - neudeležba na naroku - odpoved pooblastila pooblaščencu - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - psihično nasilje - ljubosumje - agresivnost - prepričljiva dokazna ocena - neposredna zaznava sodnika - razpad življenjske skupnosti - kršitev pravice do zasebnosti - kršitev osebnostnih pravic - pravica do svobode gibanja - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - zavrnitev ugovora - pravica do družinskega življenja - izrek ukrepov - kršitev procesnih pravic - krajevna pristojnost sodišča - začetek nepravdnega postopka - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - ugovorni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini

    V primeru izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini brez polne uresničitve načela kontradiktornosti je nasprotnemu udeležencu pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku. V njem sodišče ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepov brez izjave povzročitelja nasilja, temveč - ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil - odloča, ali je izrek ukrepov utemeljen.

    Dinamika odnosa udeležencev presega raven konfliktnega razmerja med nekdanjima partnerjema in predstavlja psihično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja nasilnih ravnanj ter tudi aktualnega ravnanja nasprotnega udeleženca je sodišče ob tehtanju pravic udeležencev utemeljeno dalo prednost osebnostnim pravicam predlagateljice pred pravico nasprotnega udeleženca do svobode gibanja.

  • 340.
    VSL Sodba I Cp 251/2025
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00090321
    ZD člen 28, 28/4, 58, 142. ZPP člen 319, 319/2, 359.
    odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zapustnikov upnik - obračunska vrednost zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - aleatornost pogodbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prepoved reformatio in peius
    Obračunska vrednost zapuščine se ugotavlja le na zahtevo nujnega dediča zaradi izračuna vrednosti njegovega nujnega deleža. Tožnica kot zapustnikova upnica tega ne more zahtevati. Poleg tega s povišanjem obračunske vrednosti zapuščine ni višja tudi vrednost, do katere dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Ta odgovornost dediča je namreč omejena z višino vrednosti podedovanega premoženja.

    Tožnica je le zapustnikova upnica, zapustnikovi upniki pa niso upravičenci zahteve za vračunanje daril. Poleg tega velja, da kar je dedič prejel kot darilo, ni njegova dediščina, čeprav se mu vračuna v dedni delež. Z vračunanjem darila se vrednost podedovanega premoženja in s tem odgovornost dediča za zapustnikove dolgove torej ne poveča. Dedič je za zapustnikove dolgove odgovoren le glede na vrednost tistega, kar je dejansko podedoval, torej brez upoštevanja vrednosti prejetih daril.
  • <<
  • <
  • 17
  • od 50
  • >
  • >>