Sodišče prve stopnje je pravilno po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP pravdni postopek prekinilo ter pojasnilo, da je nad toženo stranko bil začet stečajni postopek 29. 8. 2024 pod opr. št. St 1329/2024 in da če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se pravdni postopek prekine, razen v primeru osebnega stečaja, vendar le, če predmet spora (zahtevek) ne more vplivati na obseg stečajne mase, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2, 5.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Ker pojasnilna dolžnost v obravnavani zadevi ni bila ustrezno opravljena, je neizravnana informacijska podrejenost imela pomen tudi za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja o neomejeni vezanosti kredita na tujo valuto.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - umik izvršilnega predloga - razveljavitev plačilnega naloga
Z vložitvijo (pravočasnega in obrazloženega) ugovora v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se začne pravda med strankama. Izvršilno sodišče zato od tega trenutka dalje ne more zgolj odločiti o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopka, temveč je potrebno pri odločanju upoštevati tudi določbo 441. člena ZPP o umiku tožbe v postopku izdaje plačilnega naloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085511
OZ člen 190, 190/1, 615, 615/1. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 11, 11/1, 95, 95/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - vlaganja - vlaganje v tujo nepremičnino - molče obnovljen zakup - podaljšanje pogodbe - dobroverni lastniški posestnik - zakupna (najemna) pogodba - lastništvo nepremičnine - pravni posel - izostanek pravne podlage - okoriščenje - prikrajšanje - brezplačna uporaba nepremičnine - domneva lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - izvedensko mnenje - dokaz z izvedencem - informativni dokaz z izvedencem - strokovna vprašanja - meje preizkusa v pritožbenem postopku - konkretizacija pritožbenih očitkov - odgovor na pritožbene navedbe - trditveno breme stranke - kršitev pravice do izjave v postopku
Pravila o mejah pritožbenega postopka višjemu sodišču nalagajo, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne in glede teh preveri, ali je trditev o procesnem dejstvu resnična ter v nadaljevanju, če je odgovor pritrdilen, ali ustreza pojmu procesne kršitve. Navedbe pritožnice, da je v predlogu za postavitev izvedenca obširno navedla, na katera vprašanja naj ta odgovori, obrazložila pa je tudi, katera vlaganja v nepremičnino je izvedla, ne vsebujejo nobenega konkretnejšega očitka. Prav tako pritožnica ne pojasni, zakaj bi bil izvedenec dolžan predlagati svojo razrešitev. Tudi pritožbene trditve, da izvedensko mnenje ni odgovorilo na večino kritičnih vprašanj, vključno z zelo konkretnimi, so ostale nekonkretizirane, zato tudi nanje višje sodišče ni odgovarjalo.
Zatrjevana vlaganja tožene stranke so iz obdobja, ko tožnica ni bila lastnica spornih nepremičnin, zato slednja niti ni mogla biti obogatena.
Tudi dokaz z izvedencem je namenjen dokazovanju obstoja (ali neobstoja) določenega zatrjevanega dejstva (prim. 212. člen ZPP) in tudi za ta dokaz velja, da ga ni dopustno izvajati v informativne namene. Le izjemoma sodna praksa dopušča, da stranka šele na podlagi ugotovitev in mnenja izvedenca oblikuje (povzame) trditve o pravno relevantnih dejstvih, a le v primeru zahtevnih strokovnih vprašanj, glede katerih strankam ni mogoče očitati, da bi jih ob uporabi ustrezne skrbnosti morale poznati in jih določno zatrjevati že pred izvajanjem dokaza z izvedencem.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da pogodba ni bila izrecno podaljšana. O tem, da se podaljša, je bilo dogovorjeno že v zakupni pogodbi, le pod razveznim pogojem, če zakupodajalec ne bi bil več najemnik, ki pa, to pritožbeno ni izpodbito, ni nastopil. Pritožnica zato ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da podaljšanja ni mogoče domnevati, niti z interperetacijo, da je treba uporabiti zakonske določbe (o transformaciji v pogodbo za nedoločen čas) zato, ker pogodba ne vsebuje izrecno določbe o tem, da gre pasivnost pogodbenih strank šteti za izraz volje po podaljšanju pogodbe še za nadaljnjih deset let.
Pritožba zmotno meni, da bi njeno okoriščenje nastopilo šele s prejemom najemnin od te družbe. Kot je bilo že pojasnjeno, je tožbeni zahtevek utemeljen že, če toženi stranki ne uspe izkazati, da spornih nepremičnin ni uporabljala brezplačno. Da bi za uporabo karkoli plačala tožnici, pa tožena stranka v postopku niti ni trdila. Pri tem je dejstvo, da je sodišče prve stopnje nadomestilo oziroma uporabnino prisodilo za prazne prostore, nerelevantno.
Tožbeno breme lastnika je trditi in dokazati, da toženec brezplačno uporablja nepremičnino in za to nima pravne podlage. S tem zadosti svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju prikrajšanja na eni strani in obogatitve na drugi strani. (Ne)upravičeni uporabnik pa se lahko svoje obveznosti razbremeni, če zatrjuje in dokaže, da je bil bodisi dobroverni lastniški posestnik (drugi odstavek 95. člena SPZ) ali da ima z lastnikom sklenjen pravni posel, na podlagi katerega lahko (brezplačno) uporablja sporno nepremičnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085751
OZ člen 619, 626, 626/1, 626/2, 639, 639/3. ZPP člen 212, 285.
podjemna pogodba - obveznost izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla - nepravilna izpolnitev - napake izvršenega dela - razumno potreben čas - zamuda - trditveno in dokazno breme - manjvrednost del - znižanje plačila - alternativnost jamčevalnih zahtevkov - podrejeni zahtevek - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - poziv sodišča k dopolnitvi nepopolnih navedb
Znižanje plačila je eden izmed podrejenih jamčevalnih zahtevkov iz tretjega odstavka 639. člena OZ. V skladu z navedenim zakonskim določilom lahko naročnik v primeru, ko podjemnik ne odpravi napake do izteka roka, napako po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe. Navedeni podrejeni jamčevalni zahtevki imajo pravno naravo alternativne obveznosti, kar pomeni, da lahko naročnik izbere le enega. S tem, ko je toženka pod točko 1 uveljavljala znižanje plačila v višini 2.488,76 EUR, pod točko 5 pa še strošek odprave napake v višini 2.540,00 EUR je neupravičeno kumulirala alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela.
Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma pomanjkanje dokazov opozori že nasprotna stranka. Materialno procesno vodstvo tudi ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče prve stopnje toženko še dodatno pozivati, naj odgovori na ugovor in dokaze tožnika tako, da odbitek iz naslova čiščenja in odvoza odpadkov konkretizira in zanj predloži dokaze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085457
ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 45, 119.
posojilna pogodba - dokazi in dokazovanje - dokazi in dokazna ocena - zaslišanje stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - oderuštvo - elementi oderuštva - načelo kontradiktornosti - videokonferenca
Sodišče na predlog stranke za izvedbo dokaza preko videokonference ni vezano. Lahko ga zavrne, če oceni, da je primerneje, da se stranka zasliši na sodišču.
Breme izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke je izključno na stranki. Če stranka predlaga dokaz s svojim zaslišanjem in sodišče sklene, da ga bo izvedlo, je izključno v strankini dispoziciji, ali bo izkoristila možnost, da jo bo sodišče zaslišalo. Nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje. Prav tako je sodišče ne more prisiliti k izpovedbi (prvi odstavek 262. člena ZPP). Lahko pa odloči, da zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedovati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek 258. člena ZPP), kot je po številnih neuspelih poskusih zaslišanja tožeče stranke odločilo sodišče tudi v obravnavanem primeru. Stranka, ki ne izkoristi možnosti sodelovanja v dokaznem postopku, se na kršitev načela kontradiktornosti ne more sklicevati. Dokaz z zaslišanjem tožeče stranke je pravilno zavrnjen.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - spor majhne vrednosti - vloga poslana z navadno poštno pošiljko
V skladu z drugim odstavkom 112. člena ZPP pa se šteje dan oddaje vloge na pošto za dan izročitve sodišče, na katerega je bila naslovljena, le v primeru, če se pošlje po pošti priporočeno.
kolektivna tožba - odškodninski zahtevek - nepoštena poslovna praksa - množično oškodovanje zaradi kršitve pravic - dostop do sodnega varstva - zloraba postopka - procesna legitimacija - certifikacija kolektivne tožbe - odobritev tožbe - pogoji za odobritev - reprezentativnost - finančna sredstva - odvetniško financiranje kolektivne tožbe - ustrezna kadrovska zasedba - ustrezno pravno znanje - prepoznavnost osebe - status oškodovanca - pravice potrošnika - navzkrižje interesov - neodvisnost
Pravno nekonsistentna je razlaga, da ZKolT, ki v 59. členu omogoča financiranje kolektivne tožbe s strani tretje osebe (tudi s strani tretje osebe, ki je odvetnik), kot pogoj reprezentativnosti zahteva obstoj lastnih finančnih sredstev upravičenca, torej sredstev, s katerimi bo upravičenec financiral kolektivno tožbo (tako lastne stroške postopka kot tudi - v primeru neuspeha s tožbo - stroške postopka nasprotne stranke). Če bi izvor sredstev avtomatično izkazoval, da je med tožnikom in financerjem konflikt interesov, oziroma da financer prevzema nadzor nad postopkom, zakon ne bi dopuščal financiranja kolektivne tožbe s strani tretje osebe (odvetnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00085949
OZ člen 190. DZ člen 67. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. ZD člen 142.
poplačilo terjatev upnikom - najem kredita - neupravičena obogatitev - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - obligacijski zahtevek - vrnitev dela plačanega dolga - trditveno in dokazno breme - celovita dokazna ocena
Sporni kredit predstavlja skupno premoženje nekdanjih zunajzakonskih partnerjev (67. člen DZ). Tožnica bi zoper prvega toženca lahko zahtevala tisto, kar je ob poravnavi obveznosti plačala več, kot znaša njen del obveznosti. Za takšen zahtevek pa se mora najprej ugotoviti, kolikšen je delež tožnice in prvega toženca na skupnem premoženju, saj je sama višina terjatve, do katere je tožnica upravičena, odvisna od notranjega razmerja med tožnico in prvim tožencem na skupnem premoženju.
razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - dokazovanje z izvedencem - normalen tek stvari - nadpolovična verjetnost - nedokazanost škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - metoda izračuna - izguba zaslužka med zdravljenjem - zmanjšanje delovne zmožnosti - ugotavljanje hipotetičnega dejstva - invalidnost - razjasnjevalna dolžnost
Tožnik, odkar (bo) opravlja(l) dejavnost kot invalid III. kategorije, ne opravlja več zgolj dela polaganja talnih oblog, pri katerem je zaradi nesreče omejen na le 4 ure dnevno, temveč v presežku nad 4 urami nadzira, organizira in vodi delo, ki ga zanj opravijo pomočniki. Pri tem se mu dohodek v dolgem obdobju 10 let po nesreči ni zmanjšal, temveč celo povečal. Da bi kljub temu utrpel izgubo zaslužka, ker bi se njegovo poslovanje povečalo še bolj, če bi lahko več kot 4 ure opravljal delo polaganja talnih oblog, tožnik ni uspel utemeljiti. Okoliščin - tj., katera so tista napredovanja, ki bi jih kot podjetnik še dosegel, a mu jih preprečuje delovna omejitev pri polaganju - ni niti konkretizirano zatrjeval, še manj jih je nadpolovično verjetno izkazal.
Teza tožnika, da sme sodišče na izvedenčevo pobudo izvesti le tiste dodatne dokaze, ki jih je stranka predlagala že pred tem, ni smiselna in ne izhaja iz sodne prakse. T. i. razjasnjevalna dolžnost izvedenca je predpisana prav zato, ker utegne šele strokovni pogled izvedenca pokazati, da je treba za izpolnitev njegove naloge dognati še kaj, česar stranki prej upravičeno nista vedeli, ker takšnega strokovnega uvida nimata.
Sodišče prve stopnje je prav odmerilo razmerje med učinkovitostjo sodnega varstva in pravico tožnika do izjavljanja pri dokazovanju z izvedencem v tem 13 let trajajočem postopku, ko na zadnjem naroku, na katerem je bila izvedenka ustno zaslišana, tožniku ni podelilo dodatnega roka za "dodatne pripombe" na ustno podano mnenje.
Glede na naveden potek izvršilnega postopka (predlagana preložitev ogleda in odlog izvršbe, odobren odlog izvršbe in ustavitev izvršilnega postopka) je cenilec stroškovnik pravočasno predložil, saj je utemeljeno pričakoval, da bo ogled in cenitev (naloženo izvedensko delo) opravil. Cenilec se je tako šele s prejemom sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka seznanil, da mu postavljene naloge (ogled in cenitev nepremičnin) ne bo treba do konca opraviti in je šele takrat lahko priglasil stroške, ki so mu do takrat že nastali v zvezi z naloženo nalogo.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 49, 58, 58-3, 231, 231-3, 232, 232/6, 239, 239/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika - upravičeni predlagatelj - popolno poplačilo terjatve - odločanje o začetku stečajnega postopka - izdaja sklepa - sklep o začetku stečajnega postopka - upravičenje opravljati procesna dejanja - umik predloga za začetek stečajnega postopka - pritožbene novote
Pritožnica ne more uspeti niti s sklicevanjem na tretjo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP, po kateri upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem stečajnem postopku preneha, če vse terjatve, ki jih v njem uveljavlja, prenehajo, ker so bile plačane. Če to velja glede zgoraj navedene predlagateljice, je s tem upravičenja za opravljanje nadaljnjih dejanj v tem postopku izgubila ona, vendar začetek stečajnega postopka, ki je sprožil številne pravne posledice (gl. oddelek 5.3 ZFPPIPP), ni več v njenih rokah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSC00085382
ZMZPP člen 48, 58, 58/2, 63, 63/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 18/3, 359, 365-2, 366.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - pristojnost sodišča RS - spor z mednarodnim elementom - oseba s prebivališčem v tujini - zavrženje ugovora - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom
Za odločanje o tožbenem zahtevku je podana pristojnost slovenskega sodišča, saj gre v obravnavani zadevi za spor o plačilu obveznosti, ki se nanašajo na uporabo storitev izvajalca gospodarske javne službe, tožnica ima sedež v ..., toženkino nepremično premoženje, iz katerega bo mogoče izvršiti sodbo (v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku), pa je prav tako na območju sodišča prve stopnje (drugi odstavek 58. člena ZMZPP).
zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - vročanje pisanj - osebno vročanje pravni osebi - vročanje pravni osebi na naslovu v registru - sprememba poslovnega naslova - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - priznana dejstva - nesporno dejansko stanje
Za presojo pravilnosti vročitve dopolnitve tožbe s fikcijo vročitve je odločilen datum, ko je bilo toženi stranki v predalčniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju.
Dejstvo, da je tožena stranka po prejemu obvestila o prispelem sodnem pisanju in pred nastopom fikcije vročitve spremenila poslovni naslov, ne vpliva na pravilnost vročitve. Ker tožena stranka pisanja v petnajstdnevnem roku ni dvignila, je fikcija vročitve nastopila s samim potekom petnajstdnevnega roka, in sicer ne glede na to, da je bil en dan pred tem v registru spremenjen toženkin poslovni naslov.
Za pravilnost vročitve s fikcijo v obravnavani zadevi je pravno nepomembno, da tožena stranka pisanja dejansko ni prejela, ker je bilo po poteku roka za dvig pisanja puščeno v predalčniku na njenem prejšnjem poslovnem naslovu in ne na poslovnem naslovu, ki je bil v register vpisan po tem, ko je bilo obvestilo o prispelem pisanju pravilno puščeno v njenem predalčniku na takratnem poslovnem naslovu.
ZPP člen 208, 208/2. ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3, 7/4.
osebni stečaj - nadaljevanje postopka - postopek odpusta obveznosti - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - nagrada upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - zahteva za oceno ustavnosti - Schumannova formula
Ker pritožbeno sodišče tudi v tej zadevi deli stališče iz pritožbenih sklepov Cst 108/2023 in Cst 232/2023, enako sodi, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti tudi v tem primeru izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
obračun plače - izrek sodbe - bruto znesek - potrebni stroški postopka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - plačilo razlike v plači
Dolžnost obračunavanja plače je že zakonska dolžnost izplačevalca (delodajalca) in ne spada v izrek sodbe. Izrek sodbe bi se torej moral pravilno glasiti (le) na plačilo neplačane razlike (bruto) plače. Toženka pa bo sodbo pravilno izvršila, če bo od prisojenih zneskov obračunala in plačala davke in prispevke, tožniku pa plačala ustrezne neto zneske razlik plač.
Ker je sodišče prve stopnje prav na podlagi tožnikovega predloga izdalo dopolnilni sklep, s katerim je delno zavrglo tožbo, je že zato napačna obrazložitev sodišča prve stopnje, da ta predlog ni bil utemeljen in da zato tožnik sam krije svoje stroške s tem v zvezi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085413
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - zavarovanje denarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji je SEU C-287/22 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča. Pravo EU je na tem področju v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oz. primarno in njegovo uporabo v 3a. členu nalaga tudi Ustava RS. Sodba SEU C - 287/22 in v njej sprejeta stališča, so upoštevna tudi v tej pravdi.
Finančni produkt in okoliščine iz zadeve C - 287/22 so v bistvenem podobne okoliščinam iz te pravde.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
Sklep o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo (2024) člen 1, 2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 2, 39, 39/1.
plačilo za izvedensko delo
Sodišče se je pri odločitvi sklicevalo na Sklep o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo. Sklep v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za priznanje 30 % zvišanega plačila za podajo izvedenskega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00085558
ZIZ člen 44, 44/3, 53, 53/2, 57, 61, 61/1, 62, 62/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 132, 132/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - sklep o ugovoru - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek osebnega stečaja - kasnejša prekinitev izvršilnega postopka - dovolitev izvršbe - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti v osebnem stečaju
V obravnavani zadevi se je dne 31. 1. 2022 zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izpiska odprtih postavk. Dne 3. 2. 2022 se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju nad dolžnico začel postopek osebnega stečaja St 000, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 3. 2. 2022. Dne 2. 12. 2024 je nato sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 8874/2022, z izpodbijanim sklepom z dne 7. 2. 2025 pa je sklep o izvršbi VL 8874/2022 z dne 2. 12. 2024 razveljavilo ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, saj je ugotovilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor.
Skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v primeru, če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti ali le zoper njegov naložitveni del vloži obrazložen ugovor, sprejme le eno možno odločitev. To je razveljavi sklep o izvršbi in sklene, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku. Veljavna ureditev tako ne omogoča, da bi izvršilno sodišče na podlagi obrazloženega ugovora dolžnika ne le razveljavilo sklep o izvršbi, temveč tudi zavrnilo predlog za izvršbo, za kar se zavzema upnik v pritožbi.
razpravno načelo - nesklepčen tožbeni zahtevek - škoda - premoženjska škoda - obseg in višina škode - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine - materialno procesno vodstvo
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).