Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od ugotovljenega premoženja odštelo vse stroške, ki so bili povezani s cenitvijo zapuščine ne glede na to, kdo je za te stroške založil predujem oziroma koga so bremenili.
Tisti del premoženja zapustnice, s katerim ni oporočno razpolagala, v primeru uveljavljanja nujnega deleža sam po sebi predstavlja del razpoložljivega dela zapuščine in se kot tak nameni poplačilu nujnega deleža. Pritožnica torej ne more izbirati, iz katerega zapustničinega premoženja se ji bo poplačal nujni delež.
stanovanjsko varstvo - razveza zakonske zveze - predlog za izdajo začasne odredbe - koristi otroka kot pravni standard - ogroženost otroka
Potrebno je namreč pritrditi pritožbi, da se v obravnavani zadevi na podlagi njenega predloga odloča tudi o stanovanjskem varstvu. Ta predlog je podala skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze. Zakonsko zvezo je sodišče razvezalo, o predlogu za stanovanjsko varstvo pa še ni odločilo, zato je predlagateljica znotraj rednega postopka vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se to stanovanjsko razmerje začasno uredilo. Med razlogi za ugoditev njenemu predlogi navaja, da so koristi otrok ogrožene.
Prosilec je izkazal svoj upravičen interes (korist) za pregled oziroma pridobitev kopij spisa, saj je s stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu pregled spisa in podatki, ki bi jih s tem pridobil, pripomogli pri varstvu njegovih pravic in koristi v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nepremičnine, ki so predmet postopka pred sodiščem prve stopnje, ter pri morebitnem bodočem uveljavljanju odškodnine od prodajalcev (pravdnih strank) zaradi povzročene premoženjske škode, v kolikor do sklenitve prodajne pogodbe ne bi prišlo.
Upoštevajoč, da popravni sklep ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe (prvi odstavek 328. člena ZPP), toženka tudi ne more biti uspešna pri graji sporne vrednosti, ki jo je sodišče upoštevalo, pri priznanju stroškov tožnikov.
izpraznitev in izročitev stanovanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - oporoka - nasprotna tožba - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Odločitev o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka je odvisna (tudi) od vprašanja, če je lastnica stanovanja, ki ga uporablja toženec. Če je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna, potem je lastnica tega stanovanja. Predhodno vprašanje, ki ga je treba najprej rešiti, je torej vprašanje veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. To vprašanje pa se po združitvi tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavanje obravnava v tem postopku in bo po pravnomočnosti odločitve o (ne)utemeljenosti toženčevega tožbenega zahtevka zavezovala stranke in sodišče. Podlage za prekinitev postopka po 1. alineji prvega odstavka 206. člena ZPP ni.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40.
nagrada sodnega izvedenca - sodni tolmač - prevajanje
Že iz samega predloga za pritegnitev strokovnjaka z znanjem nemškega jezika, ki ga je podala izvedenka A. A., izhaja, da dela, ki ga je opravila B. B., ni mogoče skrčiti zgolj na prevajanje.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087118
OZ člen 179, 181, 299, 299/2. KZ-1 člen 173a. ZPP člen 14, 154, 154/2. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kaznivega dejanja - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku - višina denarne odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - mnenje izvedenca psihologa - začetek tega zakonskih zamudnih obresti - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Po 181. členu OZ ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.
ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZFPPIPP člen 409, 409/3, 410, 410/2.
postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - načrt poteka stečajnega postopka - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti
Dolžnikova poslovna sposobnost se s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti v bistvenem spet obnovi (je spet neomejena).
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze. V sodbi je korektno povzelo njihovo bistveno vsebino in se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Ocena uspešnosti dokazov, ter s tem njihove dokazne vrednosti, ne sloni le na njihovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njihovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov, med katerimi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zaznati protislovja. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086890
ZVEtL-1 člen 30, 30/3.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev postopka - vzpostavitev etažne lastnine - načelo ekonomičnosti postopka
Načeloma drži, da se po veljavni zakonodaji, ki je citirana v pritožbi, pripadajoče zemljišče lahko ugotavlja tudi k stavbi, ki ni v etažni lastnini. Vendar ni pritožbeno izpodbijano, da za konkretno stavbo že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, zato bi bilo določanje pripadajočega zemljišča k stavbi v navidezni solastnini nesmiselno, pa tudi ni dopustno na takšen način kopičiti sicer izključujočih pravnih podlag.
Glede na izvedensko poročilo o tlorisu stavbe in zemljišču pod stavbo, bo sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine moralo skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZVEtL-1 ustanoviti stavbno pravico. Vendar jo bodo predlagatelji, če se bo izkazalo, da so lastniki tudi tistega dela zemljišča, ki ga stavbna pravica pokriva, v zato določenih postopkih lahko ukinili oziroma izbrisali, saj očitno ne bo več potrebna.
rok za pripravo na glavno obravnavo - priprava na glavno obravnavo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - nujne sestavine pritožbe - popolna pritožba
Pritožba je glede na določbo tretjega odstavka 343. člena ZPP nepopolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija, ali če ni podpisana. Gre za t. i. nujni sestavini pritožbe. Pritožba toženca vsebuje navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, ter njegov podpis, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi vsebinsko odločalo. Tudi sicer je toženec navedel ustrezen pritožbeni razlog ter pritožbeni predlog. Tako po naslovu kot tudi po vsebini gre za pritožbo zoper sodbo, in so drugačne navedbe v odgovoru na pritožbo neutemeljene.
Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Rok petnajstih dni je postavljen z namenom, da se strankam zagotovi čas za pripravo na obravnavo ter za morebitno uveljavljanje svojih pravic z ustreznimi procesnimi dejanji, vendar kršitev tega roka predstavlja relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe.
EZ-1 člen 78, 82, 413. EZ-2 člen 63. ZPP člen 1, 18, 18/2, 351, 351/1, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-3. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (2021) člen 1, 1-6, 1-7, 1-8, 245, 245/2.
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - neupravičen odjem električne energije - distribucijsko omrežje električne energije - distributer - javnopravno razmerje - Agencija za energijo - spor med uporabniki omrežja oziroma zainteresiranimi osebami ter sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga - upravna zadeva
Navedena sistemska navodila kot podzakonski akt, ki so veljala v času neupravičenega odjema, je na podlagi Energetskega zakona (EZ-1) sprejel (torej na podlagi javnih pooblastil) tedaj še C. d.o.o.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087558
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 6, 6/1, 7, 7/1. OZ člen 87, 87/2, 326. ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZVPot člen 23.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - zavrnitev ugovora - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ocena listinskih dokazov - uporaba direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošten pogodbeni pogoj - konverzija - novacija nične pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valorizacija - reverzibilnost začasne odredbe - finančni položaj - zavarovanje terjatve s hipoteko - potrošniška kreditna pogodba
Pa tudi, če bi tožnika zahtevala konverzijo kredita v EUR kredita, bi v tem primeru sicer prišlo do novacije kreditne pogodbe, pri čemer pa ta možnost potrošniku ne bi dala varstva pred nepoštenimi pogoji, razen če bi tožnik izrecno izrazil voljo, da svojih pravic ne uveljavlja potem, ko je bil o njihovi nepoštenosti predhodno seznanjen, česar pa v obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano.
Bistveno je bilo, da je bila valutna klavzula bistvena glavna sestavina pogodbe in je bila kot taka že ob sklenitvi pogodbe vključena vanjo, toženka pa ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti ter je tako že ob sami sklenitvi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Prevzetega valutnega tveganja ob sami sklenitvi pogodbe pa ne morejo ublažiti pozitivni učinki nižje obrestne mere, ki se je morebiti pojavila med obdobjem odplačevanja kredita.
Pri tem so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da tožnika še nista preplačala glavnice, ker je treba upoštevati 87. člen OZ.
V obravnavani zadevi, ko gre za vrnitev denarnega zneska, ni mogoče uporabiti drugega dela navedene določbe, ki se nanaša na plačilo ustreznega denarnega nadomestila.
Pritožbena zatrjevanja, da zavarovanja izgubljajo na vrednosti, kar naj bi vplivalo na tehtanje neugodnih posledic, pa so pravno nerelevantna, saj je tak rizik morala toženka kot banka upoštevati že ob sklepanju sleherne pogodbe s slehernim kreditojemalcem.
ZPP člen 278, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 442, 453a, 453a/1.
spor majhne vrednosti - pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave - sodba na podlagi pripoznave - obrazloženost odgovora na tožbo - konkretizirane trditve - soprispevek oškodovanca - informativni dokaz - začasni zastopnik
V odgovoru na tožbo je toženec navedel, da je bil zavarovanec tožnika tisti, ki je prvi vzpostavil stik s tožencem in ga opozoril na neprimerno ravnanje s psom, da je zaradi tega prišlo do pretepa, v katerem je zavarovanec aktivno sodeloval in s tem prispeval k pretepu, nastalim posledicam in škodi, in da je zato podan njegov soprispevek najmanj v deležu 50 %. Takšne navedbe so dovolj konkretizirane, določne in sklepčne, da jih ni mogoče opredeliti za neobrazložene. Zahteva po še bolj določnem konkretiziranju dejstev (tudi na podlagi vpogleda v kazenski spis) je še posebej v tem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti s kratkimi roki in ko je tožencu zaradi v trenutku vložitve tožbe neznanega prebivališča postavljena začasna zastopnica, prestroga in ne zagotavlja poštenega sojenja ter varstva pravic, ki jih imajo stranke na podlagi materialnega prava.
Posledično tudi dokaz z zaslišanjem toženca ne predstavlja nedovoljenega informativnega dokaza, saj je bila njegova izvedba predlagana v potrditev dovolj določno in substancirano zatrjevanih dejstev.
odvzem pravice do stikov z otrokom - načelo najmilejšega ukrepa - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča - izločitveni razlog
Res je, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema; stiki se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi (in predvsem) zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa.
začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - vročitev predloga - fikcija vročitve - vročilnica
Ker pritožnik ni osebno odgovorni družbenik, se zanj ne more uporabiti drugi odstavek 242. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče, ki je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo. Tudi po tretjem odstavku 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik.
Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka.
Pravilnost vročitve se dokazuje z vročilnico. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00087677
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 36, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343a.
nadomestni sklep - pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče
Presoja, ali so podani pogoji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča zgolj k eni stavbi oziroma za kakšno vrsto pripadajočega zemljišča gre, je v pristojnosti sodišča, ki pa mora v primeru, ko ne sledi izpovedi izvedenke, to obrazložiti. In to je sodišče prve stopnje v tej zadevi tudi storilo. Prepričljivo in ustrezno je pojasnilo, zakaj meni drugače.
V primeru, ko sodišče prve stopnje ugotovi, da je stranki priznalo več stroškov, kot ji gre, tega s popravnim sklepom ne more sanirati. Napaka se namreč ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravočasno navajanje dejstev
V primeru, ko sodišče po poteku preizkusnega roka ugotovi, da ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen, mora pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveriti le, ali pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Upnica v pritožbi obširno opisuje dolžnikova ravnanja, s katerimi utemeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti, vendar bi ta dejstva utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljala pravočasno, to je, če bi do poteka preizkusnega obdobja vložila ugovor proti odpustu obveznosti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12, 12/2, 12/2-4, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/1. ZUPJS člen 51. ZPP člen 108, 108/4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Ker tožeča stranka po pozivu sodišča predloga ni dopolnila, je bil ta nepopoln in neprimeren za obravnavo tudi v času odločanja z izpodbijanim sklepom. Sodišče bi ga zato moralo zavreči.