predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - kazenski postopek - kaznivo dejanje - obstoj kaznivega dejanja - identično dejansko stanje - isti historični dogodek - razlogi za prekinitev postopka - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Pravila iz drugega odstavka 206. člena ZPP ni mogoče razširiti na primere, ko pravdno in kazensko sodišče rešujeta identično dejansko stanje.
Sodišče lahko o tožbenem zahtevku odloči tako v primeru, če je tožnik, kot takratni zakoniti zastopnik toženke in stečajnega dolžnika, s sklenitvijo zatrjevanega dogovora storil kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1, kot v primeru, če kaznivega dejanja ni bilo. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od ugotovitve, ali je tožnik ravnal na način, ki je hkrati kaznivo dejanje.
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da mora toženka izkazati, da je svojemu pooblaščencu poravnala priglašene stroške, in da bi lahko le tako izkazani stroški bili podlaga za plačilo stroškov pooblaščencu.
V skladu s 155. členom ZPP sodišče odloči o stroških, ki jih mora stranka povrniti nasprotni stranki, in sicer se priznajo zgolj tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Pri tem sodišče odloča po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrado odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. In prav slednje je storilo sodišče prve stopnje, ki je o stroških toženke, ki jo zastopa odvetnik, odločilo na podlagi predpisane Odvetniške tarife.
Načela zakonitega sodnika ni mogoče obiti s tem, da namesto odsotnega sodnika odločbo podpiše drug sodnik.
Tako v uvodu obeh sklepov kot na koncu je sicer navedeno, da sklepa izdaja predsednica senata A. A., vendar iz izvirnikov izhaja, da sta oba sklepa dejansko namesto nje podpisali in s tem izdali (prvi in tretji odstavek 321. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 323. člena ZPP) drugi sodnici, katerima spis ni bil dodeljen. Glede na navedeno je pri izdaji sklepa z dne 9. 5. 2025 in sklepa z dne 15. 7. 2025 prišlo do absolutno bistvene kršitve pravil postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 212, 337, 337/1.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - razpravno načelo - predlagalni postopek - pravila pravdnega postopka - nedopustna pritožbena novota
Tožnikov predlog za taksno oprostitev ni bil popoln. Ni vseboval vseh potrebnih osebnih podatkov o tožniku niti ne podatkov o njegovih družinskih članih. Večino teh podatkov tožnik navaja šele v pritožbi, ne da bi ob tem pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde v postopku ni mogel navesti že prej.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZST-1 člen 1, 1/3.
postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - učinek pravnomočnosti sklepa - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - načelo ne bis in idem - ponovna vložitev predloga za taksno oprostitev - spremenjene okoliščine - postopek izterjave sodne takse
Prepoved ne bis in idem velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Stranka lahko poda predlog za taksno oprostitev, ki vključuje predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse, za en postopek in ob enakih okoliščinah, le enkrat. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin.
objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - drugačna dejanska in pravna podlaga - stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti - nedovoljena kumulacija zahtevkov - razdružitev tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnem zahtevku - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi - poziv na popravo tožbe - opozorilo na pravne posledice - sklep o zavrženju tožbe
Tudi pri objektivni komulaciji več zahtevkov (182. člen ZPP) je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej in opredeliti vrednost spora za nedenarne zahtevke. Vsak zahtevek mora izpolnjevati enake procesne pogoje, kot če bi bil uveljavljen v posebni tožbi. Za vsakega morajo biti navedena dejstva in dokazi ter opredeljena vrednost spora za vsak zahtevek posebej. Če ni iste dejanske in pravne podlage, je več tožbenih zahtevkov v eni pravdi mogoče združevati le, če je za vsakega od njih podana ista stvarna pristojnost. Odločilna je vrednost spora, od katere je odvisna stvarna pristojnost. Ta se določi za vsak zahtevek posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP), za skupno obravnavo je potrebna še ista vrsta postopka. Če sodišče ugotovi, da navedeni pogoji za skupno obravnavo niso izpolnjeni, komulacija ni dopustna. Šteti je treba, da gre za več samostojnih tožb, smiselno je treba razdružiti pravdo (300. člen ZPP). Če za enega od več zahtevkov ni pristojno okrajno sodišče, je možen odstop zadeve glede (posameznih) zahtevkov pristojnemu sodišču.
ZPP člen 8, 72, 115, 115/2, 337, 337/1. OZ člen 311, 312, 313, 569.
vračilo posojila - notranje razmerje - pravilna dokazna ocena - ponavljanje tožbenih navedb - prenehanje obveznosti na drug način - pobotanje medsebojnih terjatev - neprihod stranke na narok - zdravstveni razlog - predložitev zdravniškega potrdila - izdaja lažnega zdravniškega potrdila - neopravičen izostanek z naroka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - pristranskost sodišča - predlog za izločitev sodnika - nedopustne pritožbene novote
Pobot je način prenehanja obveznosti z učinkom izpolnitve do višine nasprotne, v pobot ugovarjane terjatve. Pravilen je zaključek sodišča, da toženka ni dokazala niti obstoja pobotne terjatve toženke do tožnice, ki bi stala nasproti vtoževani tožničini terjatvi do toženke iz naslova posojilne pogodbe, niti da bi podala ustrezno pobotno izjavo. Sodišče je pravilno pojasnilo, da morebitne terjatve, ki naj jih bi imela toženka zoper družbo B., d. o. o., ali zoper D. D., ni mogoče pobotati s terjatvijo tožnice.
Pravno sredstvo, ki ga ima stranka na voljo v primeru pristranskosti sodnika, je predlog za njegovo izločitev po 72. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00087578
OZ člen 39, 39/2. ZPP člen 7, 212.
izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - dopustnost kavze - nedopusten nagib - goljufiv namen ob sklenitvi posla - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - izogibanje plačilu davčnega dolga - odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - prevzem obveznosti - odplačnost pravnega posla - posebno in skupno premoženje - ničnost sporazuma - ničnost kot skrajna sankcija - prenehanje življenjske skupnosti - paulijanska tožba (actio pauliana)
Pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretjega, je v opreki z moralnimi načeli in zato nična.
Zgolj morebitno zavedanje strank, da bo s sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja lahko prišlo do oškodovanja upnikov, ki niso imeli vknjižene hipoteke, za ničnost pogodbe ne zadošča.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - čas izpolnitve obveznosti - plačilo dolga - izdaja izbrisne pobotnice - izbris hipoteke - pritožbene novote - odmera pravdnih stroškov - pripravljalna vloga
Uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP je odvisna le od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. V konkretnem primeru je ključna ugotovitev, da tožena stranka ni izpolnila zahtevka za plačilo denarnega zneska šele po vložitvi tožbe in da je bil namen tožeče stranke, ki ga je zasledovala s tožbo, dosežen že, ko je banka na njeno zahtevo izdala izbrisno pobotnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00087250
ZFPPIPP člen 122, 122/4. ZVPSBNO člen 19, 19/1, 21, 21/1.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zavrženje dela tožbe - zamuda prekluzivnega roka - tek roka za vložitev tožbe - pravnomočno končanje stečajnega postopka - pravočasnost tožbe - prekinitev stečajnega postopka - zapustnikov upnik - zapuščinski postopek - stečaj zapuščine - dolgotrajnost postopka - stečajni upravitelj - disciplinski postopek
Na prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, storjene v postopku stečaja, ne vpliva samo po sebi dejstvo, da je tekel zoper stečajnega upravitelja disciplinski postopek.
trditveno breme - zadostnost trditvene podlage - opis življenjskega primera - substanciranje dejanskih navedb - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - možnost učinkovite obrambe - neprerekana dejstva
Trditvena podlaga tožeče stranke glede naročenega in dobavljenega blaga ter njegove cene, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Možnost učinkovite obrambe proti tožbenemu zahtevku toženi stranki torej ni bila odvzeta.
ZPP člen 76, 76/1, 80, 139, 139/3. ZFPPIPP člen 229, 229/1, 229/1-1, 229/2, 229/2-1, 251. ZIZ člen 45, 45/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - izvršba na denarno terjatev - vročanje pravni osebi - pravna oseba v stečaju
Sodišče mora že samo v sodnem registru preveriti, ali udeleženka postopka, ki je gospodarska družba, obstaja, in če je v stečaju tudi, kdo je njen stečajni upravitelj in kje ima ta naslov. Kadar pa iz strankine vloge že izhaja firma gospodarske družbe, ki ji je treba vročiti kakšno pisanje, pri tej firmi pa je naveden še dodatek "v stečaju", je to za sodišče povsem zadosten signal, da mora uporabiti navedeno posebno pravilo in vročitev odrediti na naslovu stečajnega upravitelja. Da v primeru pod presojo vročitve ni odredilo na naslovu stečajne upraviteljice dolžnikove dolžnice kljub temu, da je odvetniška družba v predlogu za izvršbo firmo te dolžnice izrecno navedla skupaj z dodatkom "v stečaju", je bila izključna napaka izvršilnega sodišča.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
vročanje sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - potek roka
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v predalčniku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47a. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18.
nagrada izvedencu - povišana nagrada
Sodišče je sodno izvedenko imenovalo s sklepom z dne 16. 2. 2021, torej v času veljavnosti Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018). Ker takrat veljavni Pravilnik ni vseboval 47.a člena, ni pravne podlage za priznanje 50 % zvišanega plačila. Slednje velja tudi pri priznanju stroškov in nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje z dne 13. 5. 2024.
Pravni učinek neuveljavljanja nujnega dednega deleža je enak, kot če bi se dediščini odpovedal, kar šteje za neodplačno razpolaganje.
Neuveljavljanje nujnega dednega deleža s strani dolžnika v izreku sklepa o dedovanju ni zajeto. Posledično tudi ni vezanosti na vsebino sklepa o dedovanju v skladu s 13. členom ZPP. Poleg tega sklep o dedovanju ne veže z učinki pravnomočnosti oseb, ki niso sodelovale kot stranke v zapuščinskem postopku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/1-3.
zahtevnost izvedenskega mnenja - vrednotenje - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Ocena stopnje zahtevnosti izvedeneskega mnenja je v pristojnosti sodišča. Postopek in obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, nudi dovolj podlage za zaključek, da gre za zelo zahtevno mnenje. Gre za kompleksno zadevo in na njegovo zahtevnost vpliva celota vseh dejavnikov.
Izvedenka ni upravičena do priznanja nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja, saj gre za dokumentacijo, ki je sodna izvedenka ni zbirala sama, temveč ji jo je posredovalo sodišče.
ZSICT člen 45, 45/1, 45/4. ZPP člen 243, 249, 249/2, 359. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 40, 40/1, 47, 47/4, 51. URS člen 22.
nagrada izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno mnenje - izjemno zahtevno mnenje - padec vrednosti denarja (inflacija) - diskrecija sodišča - prepoved reformatio in peius - ustaljena sodna praksa - neenotnost prakse sodišča prve stopnje
Po enotni in usklajeni sodni praksi je nagrada za izjemno zahtevno delo pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja, ko je treba odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specifično znanje oziroma znanje z več področij in sodelovanje z izvedenci z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Kot že izraz pove, je umestitev med izjemno zahtevna mnenja redka.
Pravilna je odločitev o zavrnitvi zvišanja nagrade zaradi inflacije, ki jo je izvedenka zahtevala na podlagi 51. člena Pravilnika.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40. ZPP člen 362, 362/1.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - zahtevnost izvedenskega mnenja - osebni pregled - vrednotenje izvedenskega mnenja
Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je bila podlaga za njegovo izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet takega izvida oziroma mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na njegovo zahtevnost. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva dodatno poglobljen študij, obsežne analize, specialistična znanja in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
Vrednotenje in analize podatkov osebnega pregleda v stroškovnem vidiku ni mogoče uvrstiti v sklop trajanja osebnega pregleda. Slednje je vrednoteno pri sestavi in izdelavi pisnega mnenja. Čas osebnega pregleda se nanaša zgolj na čas osebnega pregleda, vrednotenje in analiza pa ne predstavljata osebnega pregleda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087349
OZ člen 22, 22/1, 25, 25/2, 32, 32/1, 79, 79/3. ZPP člen 180, 180/3, 339, 339/2, 339/2-14, 355.
odškodninski zahtevek - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - smrt oškodovanca - dediči - podedovano premoženje - sklenitev izvensodne poravnave - ponudba za sklenitev poravnave - sprejem ponudbe - učinek ponudbe - prenehanje pooblastila - višina odškodnine - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pripoznava zahtevka - pravica do pritožbe - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku
Zahteva prvega odstavka 22. člena OZ, da mora biti ponudba naslovljena na določeno osebo, je logična, saj sicer ni mogoče identificirati osebe, ki bo s sprejemom ponudbe stopila v pogodbeno razmerje.
postopek v sporu majhne vrednosti - obratovalni stroški - nov upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o upravljanju - domneva - sklep ni podpisan - neupoštevanje navedb in dokazov - prepozen dokaz - načelo kontradiktornosti
Zmotno je stališče pritožbe, da se aktivna legitimacija upravnika domneva, če se izkaže s podpisano pogodbo o upravljanju. V razmerju do tretjih se šteje za upravnika tisti, ki je vpisan v register, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje, ko je med njimi sklenjena pogodba o upravljanju. Pogoji se presojajo po določbah SPZ in SZ-1. Pogodba o upravljanju upravniških storitev je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, pri tem pa lahko etažni lastniki za sklenitev take pogodbe pooblastijo enega ali več etažnih lastnikov. V takem primeru se pogodba šteje za sklenjeno, ko jo podpišejo upravnik in vsi pooblaščenci za sklenitev pogodbe (drugi in tretji odstavek 53. člena SZ-1).