odločanje o brezplačni pravni pomoči - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Za odločanje o povrnitvi sredstev, izplačanih iz brezplačne pravne pomoči, v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspe v postopku in pridobi premoženje (48. člen ZBPP), ni pristojno pravdno sodišče, pač pa organ brezplačne pravne pomoči.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/3. ZPP člen 100, 100/1, 153, 205, 205/1, 205/1-1.
dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma za izvedensko delo - sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - brezplačna pravna pomoč - smrt upravičenca - dediči - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči
Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).
Ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem.
ZPP člen 219a, 219a-1, 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 921.
zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju - zavarovalnina za invalidnost - invalidnost - splošni zavarovalni pogoji - trajna invalidnost - stopnja trajne invalidnosti - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - obrazloženost sodne odločbe - postavitev drugega izvedenca
Uporaba prava je v domeni sodišča in ne izvedenca.
Tožnik se je v postopku pred sodiščem prve stopnje skliceval na izvedensko mnenje dr. B. B., izdelano v drugem sodnem postopku, in predlagal, da ga sodišče uporabi tudi v tem postopku. Ker se je s tem strinjala tudi tožena stranka, je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje pravilno uporabilo kot dokazno sredstvo (1. točka 219.a člena ZPP). Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal nobenih navedb, s katerimi bi oporekal navedenemu izvedenskemu mnenju ali utemeljeval potrebo po njegovi dopolnitvi ali postavitvi drugega izvedenca (254. člen ZPP).
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2, 19, 19/1, 19/3. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo
Vrednost denarne terjatve, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa, je enaka znesku denarnih enot, na katere se ta terjatev glasi, in ne vrednosti, za katero stranka intimno ocenjuje, da bo glede na pravna pravila deležna sodnega varstva.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1.
stroški in nagrada izvedenca - stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - izvedensko mnenje - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja
Čeprav je izvedenec kot obrazložitev višine priglašenega stroška zapisal, da so bila vprašanja strokovno zahtevna in so terjala interdisciplinarnost ter da je odgovarjal tudi na vprašanja s področja trženja in obdavčitve, sodišče druge stopnje ocenjuje, da v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da je bila za priprave na ustno podajanje mnenja potrebna nadpovprečna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij dodatne strokovne literature ali morebitna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno, zato pripada izvedencu zgolj osnovna postavka za priprave na ustno podajanje zahtevnega izvedenskega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika.
ZPP člen 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-4, 39, 39/1, 40, 40/1, 47a, 47a/1, 49, 49/5.
nagrada za delo izvedenca - pravica izvedenca do nagrade za delo - odločanje o povrnitvi stroškov - odmera nagrade in stroškov izvedenca - odmera po stroškovniku - stroškovnik kot sestavni del spisa - vročitev stroškovnika - nagrada za izvid in mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - pregled stranke - čas trajanja - vrednotenje izvedenskega dela
Določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ne dajejo podlage za "zniževanje" zahtevnosti izdelanega mnenja, če je izvedenec še pred izdelavo pisnega mnenja podal ustno mnenje na naroku, za kar se je (logično) pripravil na podlagi istega gradiva, ki je potrebno za izdelavo pisnega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086831
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3. ZPP člen 352.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka
Ker pogoji za upoštevanje prepozne pritožbe v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 niso izpolnjeni, je sodišče druge stopnje prepozno pritožbo zavrglo.
odškodnina za premoženjsko škodo - poplave - ugovor aktivne legitimacije - nesklepčnost tožbe - višina škode - nepremičnina v solastnini - ocena stroškov - zadostna trditvena podlaga - manjvrednost nepremičnin - škoda na premičninah - materialno procesno vodstvo
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
ZPP člen 182. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/3, 34.a, 34.a/3.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugovor zaradi pobota
Terjatev po primarnem in po podrednem pobotnem ugovoru ima pravno naravo kondikcijske terjatve in sta do višine nižjega istovetna - toženka z obema uveljavlja povračilo zaradi domnevne obogatenosti tožnikov in je podredna terjatev že zajeta v primarnem pobotnem ugovoru, ki je višji od podrednega.
S tem gre za navidezno eventualno kumulacijo pobotnih ugovorov, ki ju je potrebno obravnavati kot en zahtevek in ne za podredni zahtevek v skladu s 182. členom ZPP.
Dejstvo, da je toženka glavnico dolgovane obveznosti plačala pred izdajo sklepa o izvršbi, na odmero potrebnih pravdnih stroškov ni vplivalo. Kljub temu, da velja, da izvršilni stroški niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko je dolžnik svojo obveznost poravnal, je potrebno upoštevati, da je del dolgovane obveznosti (zakonske zamudne obresti) toženka plačala šele po izdaji sklepa o izvršbi. Glede na višino dolgovane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, pa stroški tožnice ne bi bili nižji, če bi ta predlog za izvršbo vložila le glede (v času izdaje sklepa o izvršbi) neplačanih zakonskih zamudnih obresti. Potrebni pa so bili tudi stroški za dopolnitev tožbe. V kolikor tožnica tožbe na poziv sodišča ne bi dopolnila, bi jo sodišče zavrglo, tožnica pa, glede na načelo uspeha, ne bi bila upravičena do povračila stroškov postopka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9. ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZZSDT člen 6. ZDR-1 člen 23, 23/1.
elementi delovnega razmerja - zaslišanje preko videokonference - bolezen - pogodba o opravljanju storitev
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni ugodilo tožnikovemu predlogu za zaslišanje preko videokonference. Tožnik je namreč dan pred narokom sodišče obvestil, da se zaradi bolezni zaslišanja ne more udeležiti naroka niti preko videokonference, ker je preslaboten. Njegov pooblaščenec je kot dokaz predložil dve listini v tujem jeziku, ki naj bi dokazovali njegovo bolezen. Trdil pa ni, da je njegova bolezen nenadna in nepredvidljiva, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpeljalo razpisani narok.
Tožnik je imel, kot samostojni podjetnik, s toženko sklenjeno pogodbo o storitvah. Dela ni opravljal v poslovnih prostorih toženke, ampak v Ruski federaciji. Ni bil zavezan k spoštovanju delovnega časa toženke, prav tako toženka njegovega dela ni nadzirala. Za opravljene storitve, pri čemer ni bilo pomembno, ali jih je opravil sam, ali zanj kdo drugi, je prejemal mesečno plačilo. Ker tožnik ni podal konkretnih trditev o organizaciji delovnega procesa pri toženki, niti o dinamiki in nadzoru njegovega dela ter podrejanja navodilom za delo toženke, sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh elementov delovnega razmerja (saj očitno ni delal po navodilih in nadzorom toženke).
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
evropski nalog za izvršbo - pogoji za izdajo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - nesporni zahtevek
Predpostavka za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo po Uredbi je, da gre za nesporen zahtevek. Uredba namreč tako po naslovu kot tudi po vsebini izrecno in jasno velja le za nesporne zahtevke. Po prvem odstavku 3. člena Uredbe se zahtevek šteje za nespornega, če: (a) se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali (b) mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora; ali (c) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo države članice izvora; ali (d) se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.
Ustavno zagotovljena pravica do pritožbe (25. člen URS) ni neomejena. V pravnem redu ima posebno mesto institut pravnomočnosti. Sodnih odločb, ki so pravnomočne, z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (158. člen URS), ne glede na sklicevanje pritožnikov na pravico do poštenega sojenja.
Pritožnikoma je bilo pravilno pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje) ter da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo. Ne gre pa niti za primer, ko sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.
pravnomočnost odločitve o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o stroških postopka - posebni naknadni sklep o stroških - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - izrek sodbe - stroški po temelju - delež stroškov - nepopoln izrek o stroških - vsebina obrazložitve sodbe - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - povračilo razlike stroškov postopka v primeru uspeha
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma o tem, kdo je dolžan povrniti potrebne stroške in v kakšnem deležu, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
Če je toženka menila, da je odločitev zmotna in bi morala sodba glede temelja stroškov vsebovati tudi zavezo tožnice v razmerju do nje, bi morala sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo ali pa predlagati v zakonsko določenem roku predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pa tega ni. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom (upoštevajoč sicer v obrazložitvi sodbe ugotovljen uspeh tožnice) utemeljeno odločilo zgolj o višini pravdnih stroškov tožnice, ki ji jih mora povrniti toženka.
ZD člen 67, 67/1, 67/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neveljavnost oporoke - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - priče pri oporoki - relativna nesposobnost biti oporočna priča - oporočni dedič - zakoniti dedič
Oporočna priča, ki naj bi bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje teta oporočnega dediča, ne sodi v krog relativno nesposobnih oseb biti priča.
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - oprostitev plačila sodne takse - napačna opravilna številka - vročanje taksnega opomina pooblaščencu - skrbnost stranke
Ker sodišče prve stopnje po nepravilno podani vlogi za taksno oprostitev, ki jo je treba pripisati premajhni skrbnosti tožnice, ni moglo ugotoviti, da se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, je pravilno štelo, da tožnica v postavljenem roku ni podala vloge za taksno oprostitev niti plačala sodne takse za tožbo.
Sodišče je zaključilo, da je soposest stanovanja potekala na način, da je toženec o svojem nameravanem prihodu obvestil tožnico, ki je njegovo voljo spoštovala. Gre torej za način souporabe stanovanja in se obvestilo o uporabi nanaša na samo vsebino posesti, tožnica pa ima pravico do varstva soposesti na način in v obliki kot jo je imela pred motilnim ravnanjem. Zato je odločitev sodišča o vzpostavitvi v prejšnje stanje tudi v tem delu pravilna.
odločitev o stroških pravdnega postopka - popravni sklep o stroških postopka - formalna pravnomočnost
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo spremeniti vsebinsko napačno odločitev o stroških.